DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 342/2014 z dne 21. januarja 2014 o dopolnitvi Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za uporabo metod za izračun kapitalskih zahtev za finančne konglomerate (Besedilo velja za EGP)

(1)

Pri finančnih konglomeratih, ki vključujejo pomembne banke ali investicijska podjetja in zavarovalnice, bi bilo treba odpraviti večkratno uporabo sestavin, sprejemljivih za izračun kapitala na ravni finančnega konglomerata, tj. večkratno uporabo kapitala, ter vsako neprimerno ustvarjanje kapitala znotraj skupine, da se ustrezno upoštevata razpoložljivost kapitala konglomeratov za pokritje izgub in zagotovitev dopolnilne kapitalske ustreznosti na ravni finančnega konglomerata.

(2)

Pomembno je zagotoviti, da je kapital, ki presega sektorske kapitalske zahteve, na ravni finančnega konglomerata vključen le, če ni ovir za prenos sredstev ali poravnavo obveznosti med različnimi subjekti konglomerata, vključno med sektorji.

(3)

Finančni konglomerat bi lahko kapital, ki presega sektorske kapitalske zahteve, v izračun svojega kapitala vključil le, če je ta kapital prenosljiv med različnimi subjekti znotraj finančnega konglomerata.

(4)

V okviru ustreznih pravil bi bilo treba upoštevati, da so kapitalske zahteve posameznega sektorja namenjene kritju tveganj, povezanih s tem sektorjem, in da niso namenjene kritju tveganj zunaj zadevnega sektorja.

(5)

Za zagotovitev dosledne uporabe izračuna dopolnilne kapitalske ustreznosti bi bilo treba navesti sektorske zahteve, ki zajemajo kapitalske zahteve za ta namen. Te zahteve ne bi smele posegati v sektorske določbe v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti ob kršitvi sektorskih kapitalskih zahtev. Zlasti v primeru primanjkljaja na ravni finančnega konglomerata zaradi kršitve zahteve po skupnem blažilniku iz poglavja 4 naslova VII Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) bi morali potrebni ukrepi temeljiti na ukrepih iz navedenega poglavja.

(6)

Pri izračunu dopolnilne kapitalske zahteve finančnega konglomerata bi bilo treba izračunati prilagojeno kapitalsko zahtevo in tudi prilagojeno raven kapitala za nenadzorovane finančne subjekte znotraj finančnega konglomerata.

(7)

Del II Priloge I k Direktivi 2002/87/ES določa tri tehnične metode za izračun kapitalskih zahtev na ravni finančnega konglomerata: „računovodska konsolidacija“ (metoda 1), „odbitki in združevanja“ (metoda 2) ter „kombinacija metod“ (metoda 3), ki omogoča kombinacijo metode 1 in metode 2. Metodi tehničnega izračuna 1 in 2 bi bilo treba natančno opredeliti, da se zagotovi njuna dosledna uporaba. Poleg tega bi bilo treba opredeliti okoliščine za uporabo metode 3, pri čemer bi bilo treba zagotoviti, da pristojni organi dovolijo uporabo te metode v podobnih okoliščinah, uporabljajo skupna merila in zahtevajo, da se ta metoda uporablja dosledno v vseh finančnih konglomeratih. Pristojni organi bi morali uporabo metode 3 dovoliti samo, če lahko finančni konglomerat dokaže, da uporaba samo metode 1 ali 2 ne bi bila razumno izvedljiva. Uporaba metode 3 bi morala biti vedno dosledna, da bi se zagotovili enakovredni pogoji. Ker se tehnične metode izračuna uporabljajo v skladu s tehničnimi načeli iz dela I Priloge I k Direktivi 2002/87/ES, je treba natančno opredeliti tudi ta načela.

(8)

Metodo 1 za izračun kapitalske ustreznosti skupine iz Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter metodo 1 za izračun dopolnilnih kapitalskih zahtev iz Direktive 2002/87/ES bi bilo treba šteti za enakovredni, ker sta obe metodi skladni z glavnimi cilji dopolnilnega nadzora. Obe metodi zagotavljata odpravo ustvarjanja kapitala znotraj skupine ter izračun kapitala v skladu z opredelitvami in omejitvami, določenimi z ustreznimi sektorskimi pravili.

(9)

Pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz člena 49(6) Uredbe (EU) št. 575/2013 je tesno povezano s pooblastilom iz člena 21a(3) Direktive 2002/87/ES, ker je pri obeh obravnavana dosledna uporaba metod izračuna iz Priloge k navedeni direktivi. Za zagotovitev skladnosti metod izračuna, opredeljenih za namene navedenih zakonodajnih aktov, ter za omogočanje celovitega pregleda nad temi metodami in enotnega dostopa do njih za osebe, za katere veljajo navedene obveznosti, je zaželeno, da se regulativni tehnični standardi, sprejeti v skladu s tema pooblastiloma, vključijo v eno uredbo.

(10)

Ta uredba bi morala temeljiti na novih sektorskih režimih kapitalske ustreznosti, ki so bili vzpostavljeni v Uniji, da se zagotovi čim doslednejša uporaba metod izračuna. Zato se ne bi smela uporabljati pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 575/2013. Pravila, ki so odvisna od uporabe Direktive 2009/138/ES, bi se morala začeti uporabljati od datuma začetka uporabe navedene direktive. V obdobju pred začetkom veljavnosti te uredbe v celoti bi se zato na področjih, ki z njo niso bila usklajena, še naprej moralo uporabljati obstoječe nacionalno izvajanje izračuna dopolnilnih kapitalskih zahtev, temeljni izračuni, ki temeljijo na zavarovalniških sektorskih pravilih, pa bi morali temeljiti na zavarovalniških sektorskih pravilih, ki se uporabljajo v času zadevnega izračuna.

(11)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki so jih Komisiji skupaj predložili Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA) in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA).

(12)

EBA, EIOPA in ESMA so opravili odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analizirali morebitne z njimi povezane stroške in koristi v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5), členom 10 Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in členom 10 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (7) ter zaprosili za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010, interesno skupino za zavarovanja in pozavarovanja, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1094/2010, ter interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 –