+DIREKTIVA 2014/17/ЕU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (Besedilo velja za EGP)
---+POGLAVJE 1 PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE, OPREDELITEV POJMOV IN PRISTOJNI ORGANI
------+Člen 1 Predmet urejanja
------+Člen 2 Raven harmonizacije
---------+Člen 2 1.
---------+Člen 2 2.
------+Člen 3 Področje uporabe
---------+Člen 3 1.
---------+Člen 3 2.
---------+Člen 3 3.
---------+Člen 3 4.
---------+Člen 3 5.
------+Člen 4 Opredelitev pojmov
------+Člen 5 Pristojni organi
---------+Člen 5 1.
---------+Člen 5 2.
---------+Člen 5 3.
---------+Člen 5 4.
---------+Člen 5 5.
---------+Člen 5 6.
---------+Člen 5 7.
---+POGLAVJE 2 FINANČNO IZOBRAŽEVANJE
------+Člen 6 Finančno izobraževanje potrošnikov
---------+Člen 6 1.
---------+Člen 6 2.
---+POGLAVJE 3 POGOJI, KI VELJAJO ZA DAJALCE KREDITOV, KREDITNE POSREDNIKE IN IMENOVANE PREDSTAVNIKE
------+Člen 7 Obveznosti v zvezi z opravljanjem poslov pri dajanju kreditov potrošnikom
---------+Člen 7 1.
---------+Člen 7 2.
---------+Člen 7 3.
---------+Člen 7 4.
---------+Člen 7 5.
------+Člen 8 Obveznost brezplačnega zagotavljanja informacij potrošnikom
------+Člen 9 Zahteve glede znanja in usposobljenosti osebja
---------+Člen 9 1.
---------+Člen 9 2.
---------+Člen 9 3.
---------+Člen 9 4.
---------+Člen 9 5.
---+POGLAVJE 4 INFORMACIJE IN PRAKSE PRED SKLENITVIJO KREDITNE POGODBE
------+Člen 10 Splošne določbe, ki se uporabljajo za oglaševanje in trženje
------+Člen 11 Standardne informacije, ki se vključijo v oglaševanje
---------+Člen 11 1.
---------+Člen 11 2.
---------+Člen 11 3.
---------+Člen 11 4.
---------+Člen 11 5.
---------+Člen 11 6.
---------+Člen 11 7.
------+Člen 12 Vezanje in združevanje
---------+Člen 12 1.
---------+Člen 12 2.
---------+Člen 12 3.
---------+Člen 12 4.
------+Člen 13 Splošne informacije
---------+Člen 13 1.
---------+Člen 13 2.
------+Člen 14 Predpogodbene informacije
---------+Člen 14 1.
---------+Člen 14 2.
---------+Člen 14 3.
---------+Člen 14 4.
---------+Člen 14 5.
---------+Člen 14 6.
---------+Člen 14 7.
---------+Člen 14 8.
---------+Člen 14 9.
---------+Člen 14 10.
---------+Člen 14 11.
------+Člen 15 Zahteve glede informacij za kreditne posrednike in imenovane predstavnike
---------+Člen 15 1.
---------+Člen 15 2.
---------+Člen 15 3.
---------+Člen 15 4.
---------+Člen 15 5.
------+Člen 16 Ustrezna pojasnila
---------+Člen 16 1.
---------+Člen 16 2.
---+POGLAVJE 5 EFEKTIVNA OBRESTNA MERA
------+Člen 17 Izračun efektivne obrestne mere
---------+Člen 17 1.
---------+Člen 17 2.
---------+Člen 17 3.
---------+Člen 17 4.
---------+Člen 17 5.
---------+Člen 17 6.
---------+Člen 17 7.
---------+Člen 17 8.
---+POGLAVJE 6 OCENA KREDITNE SPOSOBNOSTI
------+Člen 18 Obveznost ocene kreditne sposobnosti potrošnika
---------+Člen 18 1.
---------+Člen 18 2.
---------+Člen 18 3.
---------+Člen 18 4.
---------+Člen 18 5.
---------+Člen 18 6.
---------+Člen 18 7.
------+Člen 19 Cenitev nepremičnin
---------+Člen 19 1.
---------+Člen 19 2.
------+Člen 20 Razkritje in preverjanje informacij o potrošniku
---------+Člen 20 1.
---------+Člen 20 2.
---------+Člen 20 3.
---------+Člen 20 4.
---------+Člen 20 5.
---+POGLAVJE 7 DOSTOP DO ZBIRKE PODATKOV
------+Člen 21 Dostop do zbirke podatkov
---------+Člen 21 1.
---------+Člen 21 2.
---------+Člen 21 3.
---+POGLAVJE 8 SVETOVALNE STORITVE
------+Člen 22 Standardi svetovalnih storitev
---------+Člen 22 1.
---------+Člen 22 2.
---------+Člen 22 3.
---------+Člen 22 4.
---------+Člen 22 5.
---------+Člen 22 6.
---------+Člen 22 7.
---+POGLAVJE 9 POSOJILA V TUJI VALUTI IN VARIABILNE OBRESTNE MERE
------+Člen 23 Posojila v tuji valuti
---------+Člen 23 1.
---------+Člen 23 2.
---------+Člen 23 3.
---------+Člen 23 4.
---------+Člen 23 5.
---------+Člen 23 6.
------+Člen 24 Krediti s spremenljivo obrestno mero
---+POGLAVJE 10 PRAVILNO IZVRŠEVANJE KREDITNIH POGODB IN S TEM POVEZANE PRAVICE
------+Člen 25 Predčasno odplačilo
---------+Člen 25 1.
---------+Člen 25 2.
---------+Člen 25 3.
---------+Člen 25 4.
---------+Člen 25 5.
------+Člen 26 Prožni in zanesljivi trgi
---------+Člen 26 1.
---------+Člen 26 2.
------+Člen 27 Informacije o spremembah posojilne obrestne mere
---------+Člen 27 1.
---------+Člen 27 2.
---------+Člen 27 3.
---------+Člen 27 4.
------+Člen 27a Informacije o spremembi pogojev kreditne pogodbe
------+Člen 28 Zaostala plačila in izvršba
---------+Člen 28 1.
---------+Člen 28 1a.
---------+Člen 28 2.
---------+Člen 28 3.
---------+Člen 28 4.
---------+Člen 28 5.
------+Člen 28a Dodelitev pravic dajalca kredita ali same kreditne pogodbe
---------+Člen 28a 1.
---------+Člen 28a 2.
---+POGLAVJE 11 ZAHTEVE GLEDE USTANAVLJANJA IN NADZORA KREDITNIH POSREDNIKOV IN IMENOVANIH PREDSTAVNIKOV
------+Člen 29 Sprejem kreditnih posrednikov
---------+Člen 29 1.
---------+Člen 29 2.
---------+Člen 29 3.
---------+Člen 29 4.
---------+Člen 29 5.
---------+Člen 29 6.
---------+Člen 29 7.
---------+Člen 29 8.
---------+Člen 29 9.
------+Člen 30 Kreditni posredniki, povezani le z enim dajalcem kredita
---------+Člen 30 1.
---------+Člen 30 2.
------+Člen 31 Imenovani predstavniki
---------+Člen 31 1.
---------+Člen 31 2.
---------+Člen 31 3.
---------+Člen 31 4.
------+Člen 32 Svoboda ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev za kreditne posrednike
---------+Člen 32 1.
---------+Člen 32 2.
---------+Člen 32 3.
---------+Člen 32 4.
------+Člen 33 Preklic sprejema kreditnih posrednikov
---------+Člen 33 1.
---------+Člen 33 2.
---------+Člen 33 3.
------+Člen 34 Nadzor kreditnih posrednikov in imenovanih predstavnikov
---------+Člen 34 1.
---------+Člen 34 2.
---------+Člen 34 3.
---------+Člen 34 4.
---------+Člen 34 5.
---------+Člen 34 6.
---+POGLAVJE 12 SPREJEM NEKREDITNIH INSTITUCIJ IN NADZOR NAD NJIMI
------+Člen 35 Sprejem nekreditnih institucij in nadzor nad njimi
---+POGLAVJE 13 SODELOVANJE MED PRISTOJNIMI ORGANI RAZLIČNIH DRŽAV ČLANIC
------+Člen 36 Obveznost sodelovanja
---------+Člen 36 1.
---------+Člen 36 2.
---------+Člen 36 3.
---------+Člen 36 4.
------+Člen 37 Reševanje sporov med pristojnimi organi različnih držav članic
---+POGLAVJE 14 KONČNE DOLOČBE
------+Člen 38 Sankcije
---------+Člen 38 1.
---------+Člen 38 2.
------+Člen 39 Mehanizmi za reševanje sporov
---------+Člen 39 1.
---------+Člen 39 2.
------+Člen 40 Izvajanje pooblastila
---------+Člen 40 1.
---------+Člen 40 2.
---------+Člen 40 3.
---------+Člen 40 4.
---------+Člen 40 5.
------+Člen 41 Obveznost izvajanja te direktive
------+Člen 42 Prenos
---------+Člen 42 1.
---------+Člen 42 2.
---------+Člen 42 3.
------+Člen 43 Prehodne določbe
---------+Člen 43 1.
---------+Člen 43 2.
---------+Člen 43 3.
------+Člen 44 Klavzula o pregledu
------+Člen 45 Nadaljnje pobude o odgovornem dajanju in najemanju posojil
------+Člen 46 Sprememba Direktive 2008/48/ES
------+Člen 47 Sprememba Direktive 2013/36/EU
------+Člen 48 Sprememba Uredbe (EU) št. 1093/2010
------+Člen 49 Začetek veljavnosti
------+Člen 50 Naslovniki
---+PRILOGA I
---+PRILOGA II
---+PRILOGA III
English - European Union - Financial Industry - Banking -

DIREKTIVA 2014/17/ЕU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (Besedilo velja za EGP)

DIREKTIVA 2014/17/ЕU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 4. februarja 2014

o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010

(Besedilo velja za EGP)

1. Pregled

,
Naslov Regulativa
POGLAVJE 1 PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE, OPREDELITEV POJMOV IN PRISTOJNI ORGANI POGLAVJE 1 PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE, OPREDELITEV POJMOV IN PRISTOJNI ORGANI
POGLAVJE 2 FINANČNO IZOBRAŽEVANJE POGLAVJE 2 FINANČNO IZOBRAŽEVANJE
POGLAVJE 3 POGOJI, KI VELJAJO ZA DAJALCE KREDITOV, KREDITNE POSREDNIKE IN IMENOVANE PREDSTAVNIKE POGLAVJE 3 POGOJI, KI VELJAJO ZA DAJALCE KREDITOV, KREDITNE POSREDNIKE IN IMENOVANE PREDSTAVNIKE
POGLAVJE 4 INFORMACIJE IN PRAKSE PRED SKLENITVIJO KREDITNE POGODBE POGLAVJE 4 INFORMACIJE IN PRAKSE PRED SKLENITVIJO KREDITNE POGODBE
POGLAVJE 5 EFEKTIVNA OBRESTNA MERA POGLAVJE 5 EFEKTIVNA OBRESTNA MERA
POGLAVJE 6 OCENA KREDITNE SPOSOBNOSTI POGLAVJE 6 OCENA KREDITNE SPOSOBNOSTI
POGLAVJE 7 DOSTOP DO ZBIRKE PODATKOV POGLAVJE 7 DOSTOP DO ZBIRKE PODATKOV
POGLAVJE 8 SVETOVALNE STORITVE POGLAVJE 8 SVETOVALNE STORITVE
POGLAVJE 9 POSOJILA V TUJI VALUTI IN VARIABILNE OBRESTNE MERE POGLAVJE 9 POSOJILA V TUJI VALUTI IN VARIABILNE OBRESTNE MERE
POGLAVJE 10 PRAVILNO IZVRŠEVANJE KREDITNIH POGODB IN S TEM POVEZANE PRAVICE POGLAVJE 10 PRAVILNO IZVRŠEVANJE KREDITNIH POGODB IN S TEM POVEZANE PRAVICE
POGLAVJE 11 ZAHTEVE GLEDE USTANAVLJANJA IN NADZORA KREDITNIH POSREDNIKOV IN IMENOVANIH PREDSTAVNIKOV POGLAVJE 11 ZAHTEVE GLEDE USTANAVLJANJA IN NADZORA KREDITNIH POSREDNIKOV IN IMENOVANIH PREDSTAVNIKOV
POGLAVJE 12 SPREJEM NEKREDITNIH INSTITUCIJ IN NADZOR NAD NJIMI POGLAVJE 12 SPREJEM NEKREDITNIH INSTITUCIJ IN NADZOR NAD NJIMI
POGLAVJE 13 SODELOVANJE MED PRISTOJNIMI ORGANI RAZLIČNIH DRŽAV ČLANIC POGLAVJE 13 SODELOVANJE MED PRISTOJNIMI ORGANI RAZLIČNIH DRŽAV ČLANIC
POGLAVJE 14 KONČNE DOLOČBE POGLAVJE 14 KONČNE DOLOČBE
PRILOGA I




PRILOGA I

IZRAČUN EFEKTIVNE OBRESTNE MERE

I.

Osnovna enačba, ki izraža enakovrednost črpanj na eni strani ter odplačil in stroškov na drugi strani.

Osnovna enačba, ki določa efektivno obrestno mero, izraža na letni osnovi enakost skupne sedanje vrednosti črpanj na eni strani ter skupne sedanje vrednosti odplačil in plačil stroškov na drugi strani:

image

pri čemer je:

X

efektivna obrestna mera

m

zaporedna številka zadnjega črpanja

k

zaporedna številka črpanja, pri čemer je 1 ≤ k ≤ m

Ck

znesek k-tega črpanja

tk

dolžina časovnega intervala, izražena v letih in delih leta, med datumom prvega črpanja in datumom vsakega naslednjega črpanja, pri čemer je t 1 = 0

m’

zaporedna številka zadnjega odplačila ali plačila stroškov

l

zaporedna številka odplačila ali plačila stroškov

Dl

znesek odplačila ali plačila stroškov

sl

časovni interval, izražen v letih in delih leta, med datumom prvega črpanja in datumom vsakega odplačila ali plačila stroškov.

Opombe:

(a) 

Zneski, ki jih plačata stranki ob različnih časih, so lahko različni in se lahko plačajo v različnih časovnih intervalih.

(b) 

Začetni datum je datum prvega črpanja.

(c) 

Časovni intervali med datumi, ki se uporabljajo pri izračunu, se izrazijo v letih ali delih leta. Pri tem se predpostavlja, da ima leto 365 dni (ali 366 v prestopnih letih), 52 tednov ali 12 enakih mesecev. Za mesec se predpostavlja, da ima 30,41666 dneva (tj. 365/12) ne glede na to, ali je leto prestopno ali ne.

Kadar časovnih intervalov med datumi, ki se uporabljajo pri izračunih, ni mogoče izraziti kot celo število tednov, mesecev ali let, se izrazijo kot celo število enega od teh obdobij in s številom dni. Kadar se uporabljajo dnevi:

(i) 

se šteje vsak dan, vključno s konci tedna in prazniki;

(ii) 

se enaka obdobja in nato dnevi štejejo nazaj do dneva začetka črpanja;

(iii) 

se dolžina obdobja dni izračuna tako, da se odšteje prvi dan in prišteje zadnji dan, izrazi pa se v letih, tako da se to obdobje deli s številom dni (365 ali 366) celotnega leta, ki se šteje nazaj od zadnjega dne do istega dne predhodnega leta.

(d) 

Rezultat izračuna se zapiše na vsaj eno decimalno mesto natančno. Če je na naslednjem decimalnem mestu število 5 ali večje, se število na prejšnjem decimalnem mestu poveča za eno.

(e) 

Enačba se lahko preoblikuje z uporabo ene same vsote in koncepta pretokov (Ak), ki bodo pozitivni ali negativni, z drugimi besedami plačani ali prejeti v obdobjih 1 do n, izraženih v letih:

image

pri čemer je S trenutna bilanca pretokov. Če je cilj ohraniti enakovrednost pretokov, bo vrednost enaka nič.

II.

Dodatne predpostavke za izračun efektivne obrestne mere

(a) Če daje kreditna pogodba potrošniku možnost prostega črpanja, se šteje, da je celotni znesek kredita črpan takoj in v celoti.

(b) Če kreditna pogodba predvideva različne načine črpanja z različnimi stroški ali posojilnimi obrestnimi merami, se šteje, da je celotni znesek kredita črpan po najvišjih stroških in najvišji posojilni obrestni meri, ki se obračunajo za najpogosteje uporabljen mehanizem črpanja za to vrsto kreditne pogodbe.

(c) Če daje kreditna pogodba potrošniku možnost prostega črpanja na splošno, vendar med različnimi načini črpanja predvideva omejitev glede zneska kredita in časovnega obdobja, se šteje, da je znesek kredita črpan na prvi datum, določen v kreditni pogodbi, in v skladu s temi omejitvami črpanja.

(d) Če se za omejeno obdobje ali znesek ponudijo različne posojilne obrestne mere in stroški, se kot posojilna obrestna mera in stroški za celotno trajanje kreditne pogodbe vzamejo najvišja posojilna obrestna mera oziroma najvišji stroški.

(e) Za kreditne pogodbe z dogovorjeno fiksno posojilno obrestno mero v začetnem obdobju, ob izteku katerega se določi nova posojilna obrestna mera, ki se nato redno prilagaja v skladu z dogovorjenim kazalnikom ali interno referenčno obrestno mero, temelji izračun efektivne obrestne mere na predpostavki, da je na koncu obdobja fiksne posojilne obrestne mere posojilna obrestna mera enaka kot ob izračunu efektivne obrestne mere na podlagi vrednosti dogovorjenega kazalnika ali interne referenčne obrestne mere ob tem istem času, vendar ni nižja od fiksne posojilne obrestne mere.

(f) Če najvišja dovoljena meja kredita še ni bila dogovorjena, se predpostavlja, da znaša 170 000  EUR. Pri kreditnih pogodbah – ki niso pogojne obveznosti ali jamstva – katerih namen ni pridobitev ali ohranitev pravice na nepremičnini ali zemljišču, pri prekoračitvi sredstev, bančnih plačilnih karticah z odlogom plačila ali kreditnih karticah se predpostavlja, da je najvišja dovoljena meja 1 500  EUR.

(g) Pri kreditnih pogodbah, pri katerih ne gre za možnost prekoračitve sredstev, premostitvene kredite, kreditne pogodbe s soudeležbo pri naložbi, pogojne obveznosti ali jamstva ter odprte kreditne pogodbe, navedene v predpostavkah iz točk (i), (h), (k), (l) in (m):

(i) 

če se datum ali znesek odplačila kredita, ki ga mora izvršiti potrošnik, ne moreta ugotoviti, se predpostavlja, da se odplačilo izvrši na prvi datum, ki ga določa kreditna pogodba, znesek pa je najnižji, ki ga določa kreditna pogodba;

(ii) 

če ni mogoče ugotoviti časovnega intervala med dnevom začetka črpanja in dnevom prvega plačila potrošnika, se predpostavlja, da je to najkrajši časovni interval.

(h) Kadar datuma ali zneska plačila, ki ga mora izvršiti potrošnik, ni mogoče ugotoviti na podlagi kreditne pogodbe ali predpostavk iz točk (g), (i), (j), (k), (l) in (m), se predpostavlja, da je plačilo izvršeno v skladu z datumi in pogoji, ki jih zahteva dajalec kredita, in kadar so ti neznani:

(i) 

se stroški obresti plačajo skupaj z odplačili glavnice;

(ii) 

se na dan sklenitve kreditne pogodbe plačajo neobrestni stroški, izraženi v enkratnem znesku;

(iii) 

se neobrestni stroški v obliki več plačil plačajo v rednih časovnih intervalih, z začetkom na dan prvega odplačila glavnice; če pa znesek takih plačil ni znan, se predpostavlja, da so zneski enaki;

(iv) 

se s končnim plačilom poravnajo saldo glavnice, obresti in morebitni drugi stroški.

(i) V primeru možnosti prekoračitve se šteje, da je skupni znesek kredita črpan v celoti in za celotno trajanje kreditne pogodbe. Če trajanje možnosti prekoračitve sredstev ni znano, se pri izračunu efektivne obrestne mere predpostavlja, da je čas trajanja kredita tri mesece.

(j) V primeru premostitvenega kredita se šteje, da je skupni znesek kredita črpan v celoti in za celotno trajanje kreditne pogodbe. Če trajanje kreditne pogodbe ni znano, se pri izračunu efektivne obrestne mere predpostavlja, da je čas trajanja kredita 12 mesecev.

(k) V primeru odprte kreditne pogodbe, razen pri možnosti prekoračitve sredstev in premostitvenem kreditu, se predpostavlja, da:

(i) 

se pri kreditnih pogodbah, katerih namen je pridobitev ali ohranitev pravic na nepremičnini, kredit zagotovi za obdobje 20 let, ki se šteje od dneva začetka črpanja, s končnim plačilom potrošnika pa se poravnajo saldo glavnice, obresti in morebitni drugi stroški; pri kreditnih pogodbah, katerih namen ni pridobitev ali ohranitev pravic na nepremičnini ali pri katerih se kredit črpa z bančnimi plačilnimi karticami z odlogom plačila ali kreditnimi karticami, je to obdobje eno leto;

(ii) 

potrošnik odplača kredit z enakimi mesečnimi plačili, pri čemer začne odplačevati en mesec po dnevu začetka črpanja. Vendar se v primerih, ko mora biti kredit v vsakem plačilnem roku odplačan v celoti z enkratnim zneskom, predpostavlja, da bodo naslednja črpanja in odplačila celotnega kredita potrošnika izvršena v enem letu. Obresti in drugi stroški se določijo v skladu z navedenimi črpanji in odplačili kredita ter tako, kot je določeno v kreditni pogodbi.

Za namene te točke je odprta kreditna pogodba kreditna pogodba, ki ni sklenjena za določen čas in vključuje kredite, ki jih je treba odplačati v celoti v določenem roku ali po njem, ki pa so spet na voljo za črpanje, potem ko se odplačajo.

(l) Pri pogojnih obveznostih ali jamstvih se šteje, da je celotni znesek kredita črpan v celoti z enkratnim zneskom na zgodnejšega od naslednjih datumov:

(a) 

najpoznejši možen datum črpanja, dovoljen po kreditni pogodbi, ki lahko sproži pogojno obveznost ali jamstvo, ali

(b) 

pri obnovljivih kreditnih pogodbah ob koncu začetnega obdobja pred obnovitvijo pogodbe.

(m) Pri kreditnih pogodbah s soudeležbo pri naložbi:

(i) 

se šteje, da se odplačila potrošnika začnejo na zadnji datum ali datume, dovoljene po kreditni pogodbi;

(ii) 

se predpostavlja, da so odstotna zvišanja vrednosti nepremičnine, s katero se zavaruje kreditna pogodba s soudeležbo pri naložbi, ter stopnja indeksa inflacije iz pogodbe, enaki bodisi trenutni ciljni stopnji inflacije centralne banke bodisi – če je ta višja od slednje – stopnji inflacije v državi članici, v kateri je nepremičnina v času sklenitve kreditne pogodbe, ali 0 %, če so ti odstotki negativni.

PRILOGA II




PRILOGA II

EVROPSKI STANDARDNI INFORMATIVNI LIST (ESIS)

DEL A

Besedilo tega vzorca se dobesedno prenese v ESIS. Besedilo v oglatih oklepajih se zamenja z ustreznimi informacijami. Navodila za dajalca kredita ali, če je primerno, kreditnega posrednika, kako izpolniti ESIS, so v delu B.

V poljih, v katerih se pojavi besedilo „kjer je primerno“, dajalec kredita navede potrebne informacije, če so relevantne za kreditno pogodbo. Če informacije niso relevantne za kreditno pogodbo, dajalec kredita izbriše zadevno informacijo ali celotno rubriko (npr. če se rubrika ne uporablja). Kadar se celotna rubrika izbriše, se ustrezno prilagodi številčenje rubrik na ESIS.

Naslednje informacije se navedejo v enem samem dokumentu. Uporabi se jasno berljiva pisava. Pomembnejše informacije se vidno poudarijo s krepkim tiskom, senčenjem ali večjo velikostjo pisave. Vsa relevantna opozorila glede tveganj se vidno poudarijo.

Vzorec ESIS

(Uvod)

Ta dokument je bil sestavljen [datum] za [ime potrošnika].

Dokument je bil sestavljen na podlagi podatkov, ki ste nam jih sporočili, in na podlagi trenutnih razmer na finančnem trgu.

Informacije v nadaljevanju, razen obrestne mere in drugih stroškov (kadar je primerno), so veljavne do [datum veljavnosti]. Po tem datumu se lahko spremenijo skladno z razmerami na trgu.

(Kadar je primerno) S tem dokumentom se [ime dajalca kredita] ne obvezuje, da vam bo odobril posojilo.

1.   Posojilodajalec

[Ime]

[Telefonska številka]

[Geografski naslov]

(neobvezno) [E-poštni naslov]

(neobvezno) [Številka telefaksa]

(neobvezno) [Spletni naslov]

(neobvezno) [Kontaktna oseba/točka]

(Kadar je primerno, informacije, ali se zagotovijo svetovalne storitve:) [(Glede na oceno vaših potreb in okoliščin vam priporočamo, da najamete ta hipotekarni kredit./Ne priporočamo vam nobenega posebnega hipotekarnega kredita, vendar vam glede na vaše odgovore na nekatera vprašanja ponujamo informacije o tem hipotekarnem kreditu, da se lahko odločite sami.)]

2.   (Kadar je primerno) Kreditni posrednik

[Ime]

[Telefonska številka]

[Geografski naslov]

(neobvezno) [E-poštni naslov]

(neobvezno) [Številka telefaksa]

(neobvezno) [Spletni naslov]

(neobvezno) [Kontaktna oseba/točka]

[(Glede na oceno vaših potreb in okoliščin vam priporočamo, da najamete ta hipotekarni kredit./Ne priporočamo vam nobenega posebnega hipotekarnega kredita, vendar vam glede na vaše odgovore na nekatera vprašanja ponujamo informacije o tem hipotekarnem kreditu, da se lahko odločite sami.)]

[Plačilo]

3.   Glavni podatki o posojilu

Znesek in valuta posojila: [vrednost][valuta]

(Kadar je primerno) To posojilo ni v [domača valuta posojilojemalca].

(Kadar je primerno) Vrednost vašega posojila v [domača valuta posojilojemalca] se lahko spremeni.

(Kadar je primerno) Če bi se na primer vrednost [domača valuta posojilojemalca] zmanjšala za 20 % v primerjavi z [valuta kredita], bi se lahko vrednost vašega posojila povečala na [znesek v domači valuti posojilojemalca]. Vendar bi bil znesek lahko tudi višji, če bi se vrednost [domača valuta posojilojemalca] zmanjšala za več kot 20 %.

(Kadar je primerno) Najvišja vrednost vašega posojila bo [znesek v domači valuti posojilojemalca]. (Kadar je primerno) Če bo znesek kredita presegel [znesek v domači valuti posojilojemalca], boste prejeli opozorilo. (Kadar je primerno) Lahko boste [sklicevanje na pravico do ponovnih pogajanj o posojilu v tuji valuti ali pravico do pretvorbe posojila v [ustrezna valuta] in pravico do ponovnih pogajanj o pogojih.]

Trajanje posojila: [trajanje]

[Vrsta posojila]

[Vrsta veljavne obrestne mere]

Skupni znesek vračila:

To pomeni, da boste morali odplačati [znesek] za vsak izposojeni [enota valute].

(Kadar je primerno) [Pri tem posojilu/delu posojila] se sproti odplačujejo samo obresti. Ob izteku hipotekarnega kredita bo vaš dolg znašal še [znesek posojila, pri katerem se sproti plačujejo samo obresti]

(Kadar je primerno) Vrednost nepremičnine, na podlagi katere je bil pripravljen ta informativni list: [znesek]

(Kadar je primerno) Najvišji razpoložljivi znesek posojila glede na vrednost nepremičnine [razmerje] ali najnižja vrednost nepremičnine, ki je potrebna za izposojo prikazanega zneska [znesek]

(Kadar je primerno) [Jamstvo]

4.   Obrestna mera in drugi stroški

Efektivna obrestna mera (EOM) ustreza skupnim stroškom posojila, izraženim kot letni odstotek. EOM je naveden za lažjo primerjavo z drugimi ponudbami.

EOM, ki velja za vaše posojilo, znaša [EOM].

Sestavljen je iz naslednjega:

obrestna mera [vrednost, izražena v odstotkih, ali, kjer je primerno, navedba referenčne obrestne mere in odstotne vrednosti obrestne marže dajalca kredita]

[druge sestavine EOM]

Enkratni stroški

(Kadar je primerno) Za vpis hipoteke se plača pristojbina. [znesek pristojbine, če je znan, ali osnova za izračun.]

Redni stroški

(Kadar je primerno) Ta EOM je izračunan na podlagi predpostavk glede obrestne mere.

(Kadar je primerno) Ker gre pri [delu vašega posojila/vašem posojilu] za posojilo s spremenljivo obrestno mero, se lahko dejanski EOM razlikuje od navedenega EOM, če bi se obrestna mera za vaše posojilo spremenila. Če bi se na primer obrestna mera zvišala na [scenarij, opisan v delu B], bi se EOM zvišal na [ponazoritveni EOM, ki ustreza scenariju].

(Kadar je primerno) Opozarjamo vas, da je bil ta EOM izračunan ob predpostavki, da bo posojilna obrestna mera ves čas trajanja pogodbe enaka kot v začetnem obdobju.

(Kadar je primerno) Posojilodajalec ne pozna naslednjih stroškov in jih zato ne more vključiti v EOM: [Stroški]

(Kadar je primerno) Za prijavo hipoteke se plača pristojbina.

Prepričajte se, da ste seznanjeni z vsemi ostalimi taksami in stroški, ki so povezani s posojilom.

5.   Pogostost in število obrokov

Pogostost obrokov: [pogostost]

Število obrokov: [število]

6.   Višina posameznega obroka

[znesek][valuta]

Vaši prihodki se lahko spremenijo. Razmislite, ali boste lahko odplačevali obroke [pogostost] tudi, če se vaši prihodki zmanjšajo.

(Kadar je primerno) Ker se pri [tem posojilu/tem delu posojila] sproti plačujejo samo obresti, boste morali odplačilo [znesek posojila, za katerega se sproti odplačujejo samo obresti], kolikor bo znašal vaš dolg ob izteku hipotekarnega kredita, urediti posebej. Ne pozabite upoštevati še vseh dodatnih plačil, ki jih boste morali prišteti znesku obroka, prikazanim tukaj.

(Kadar je primerno) Obrestna mera za to posojilo [ta del posojila] se lahko spremeni. To pomeni, da bi se lahko višina vaših obrokov zvišala ali znižala. Če bi se na primer obrestna mera zvišala na [scenarij, opisan v delu B], bi se vaša plačila lahko zvišala na [višina obroka, ki ustreza scenariju].

(Kadar je primerno) Vrednost zneska, ki ga morate vsak [pogostost obrokov] vplačati v [domača valuta posojilojemalca], bi se lahko spremenila. (Kadar je primerno) Vaša plačila bi se lahko zvišala na [najvišji znesek v domači valuti posojilojemalca] vsak [obdobje]. (Kadar je primerno) Če bi se vrednost [domača valuta posojilojemalca] zmanjšala za 20 % glede na [valuta kredita], bi morali vsak [obdobje] dodatno plačati še [znesek v domači valuti posojilojemalca]. Zneski, ki jih boste morali plačati, bi bili lahko še višji.

(Kadar je primerno) Vaše odplačilo v [valuta kredita] se bo v [domača valuta posojilojemalca] preračunalo po menjalnem tečaju, ki ga [datum] objavi [ime institucije, ki objavlja menjalni tečaj], ali po menjalnem tečaju, ki se bo izračunal [datum] na podlagi [ime merila ali metoda/metode za izračun].

(Kadar je primerno) [Informacije o varčevalnih produktih z vezano vlogo, posojilih z odloženimi obrestmi]

7.   (Kadar je primerno) Ponazoritveni amortizacijski načrt

V tej razpredelnici je prikazan znesek, ki se plača vsak [pogostost].

Obroki (stolpec [zadevna št.]) so vsota obresti, ki jih je treba plačati (stolpec [zadevna št.]) in, kjer je primerno, glavnice, ki jo je treba plačati (stolpec [zadevna št.]), ter (Kadar je primerno) drugih stroškov (stolpec [zadevna št.]). (Kadar je primerno) Stroški v stolpcu „Drugi stroški“ se nanašajo na [seznam stroškov]. Preostanek glavnice (stolpec [zadevna št.]) je znesek posojila, ki ga je še treba odplačati po vsakem obroku.

[Preglednica]

8.   Dodatne obveznosti

Posojilojemalec mora izpolniti naslednje obveznosti, da bi lahko zanj veljali pogoji posojila, opisani v tem dokumentu.

[Obveznosti]

(Kadar je primerno) Opozarjamo vas, da se lahko v tem dokumentu navedeni pogoji posojila (vključno z obrestno mero) spremenijo, če te obveznosti ne bodo izpolnjene.

(Kadar je primerno) Zavedajte se morebitnih posledic naknadne prekinitve pomožnih storitev, povezanih s posojilom:

[Posledice]

9.   Predčasno odplačilo

Posojilo lahko v celoti ali delno predčasno odplačate.

(Kadar je primerno) [Pogoji]

(Kadar je primerno) Stroški predčasnega odplačila: [znesek ali, če to ni mogoče, metoda za izračun]

(Kadar je primerno) Če se boste odločili za predčasno odplačilo posojila, se obrnite na nas za točno višino stroškov predčasnega odplačila.

10.   Prožne značilnosti

(Kadar je primerno) [Informacije o prenosljivosti/subrogaciji] Posojilo lahko prenesete na [drugega posojilodajalca] [ali] [drugo nepremičnino]. [pogoji]

(Kadar je primerno) Posojila ne morete prenesti na [drugega posojilodajalca] [ali] [drugo nepremičnino].

(Kadar je primerno) Dodatne značilnosti: [razlaga dodatnih značilnosti, naštetih v delu B in, neobvezno, vseh drugih značilnosti, ki jih ponuja posojilodajalec kot del kreditne pogodbe, če niso omenjene v prejšnjih rubrikah].

11.   Druge pravice posojilojemalca.

(Kadar je primerno) Po [začetek obdobja za razmislek] imate na voljo [dolžina obdobja za razmislek] za razmislek, preden se zavežete, da boste najeli posojilo. (Kadar je primerno) Ko od posojilodajalca prejmete kreditno pogodbo, je ne smete sprejeti pred [dolžina obdobja za razmislek].

(Kadar je primerno) Svojo pravico do odstopa od pogodbe lahko uveljavljate v [trajanje odstopnega roka] po [začetek odstopnega roka]. [pogoji] [postopek]

(Kadar je primerno) Če v tem času kupite ali prodate nepremičnino, povezano s to kreditno pogodbo, lahko izgubite pravico do odstopa od pogodbe.

(Kadar je primerno) Če boste sklenili uveljavljati pravico do odstopa [od kreditne pogodbe], preverite, ali boste imeli še naprej druge obveznosti v zvezi s posojilom [vključno s pomožnimi storitvami, povezanimi s posojilom] [navedenimi v rubriki 8].

12.   Pritožbe

Če se želite pritožiti, se obrnite na [interna kontaktna točko in vir informacij o postopku].

(Kadar je primerno) Najdaljši možni čas, v katerem lahko dajalec kredita obravnava pritožbo [časovno obdobje]

(Kadar je primerno) [Če z rešitvijo pritožbe niste zadovoljni,] se lahko obrnete tudi na: [zunanji organ za izvensodne pritožbene postopke in druga pravna sredstva za izvensodno reševanje sporov] (Kadar je primerno) ali pa se lahko obrnete na FIN-NET, kjer boste dobili podatke o ustreznem organu v vaši državi.

13.   Neizpolnjevanje obveznosti, povezanih s posojilom: posledice za posojilojemalca

[Vrste neizpolnjevanja]

[Finančne in/ali pravne posledice]

Če imate težave pri odplačevanju [pogostost] obrokov, se čim prej obrnite na nas, da poiščemo možne rešitve.

(Kadar je primerno) Če ne boste redno odplačevali obrokov, je v skrajnem primeru možna zaplemba vaše nepremičnine.

(Kadar je primerno) 14.   Dodatne informacije

(Kadar je primerno) [navedba prava, ki se uporablja za kreditno pogodbo].

(Če se namerava posojilodajalec sporazumevati v drugem jeziku kot v jeziku, v katerem je sestavljen ESIS) Informacije in pogodbeni pogoji se bodo zagotovili v [navedba jezika]. Z vašim soglasjem vas bomo med trajanjem kreditne pogodbe obveščali v [navedba jezika/jezikov].

[vstavi se izjava o pravici, da se predloži ali ponudi, kar je ustrezno, osnutek kreditne pogodbe]

15.   Nadzornik

Tega posojilodajalca nadzoruje [ime(-na), geografski in spletni naslov(-i) nadzornega organa ali organov]

(Kadar je primerno) Tega kreditnega posrednika nadzoruje [ime in spletni naslov nadzornega organa].

DEL B

Navodila za izpolnjevanje ESIS

ESIS se izpolni v skladu z vsaj naslednjimi navodili: Države članice lahko dopolnijo ali natančneje opredelijo navodila za izpolnjevanje ESIS.

Rubrika „Uvod“

1. Datum veljavnosti se ustrezno vidno poudari. Za namene te rubrike „datum veljavnosti“ pomeni dolžino obdobja, v katerem informacije, na primer o posojilni obrestni meri, ki jih vsebuje ESIS, ostanejo nespremenjene in ki se uporabljajo, če se dajalec kredita v tem obdobju odloči odobriti kredit. Kadar je določitev veljavne posojilne obrestne mere in drugih stroškov odvisna od rezultatov prodaje prednostnih obveznic, so lahko končna posojilna obrestna mera in drugi stroški drugačni od navedenih. Le v tem primeru se določi, da se datum veljavnosti ne uporablja za posojilno obrestno mero in druge stroške, in sicer tako, da se doda besedilo: „razen obrestne mere in drugih stroškov“.

Rubrika „1.   Posojilodajalec“

1. Ime, telefonska številka in geografski naslov dajalca kredita so kontaktni podatki, ki jih lahko potrošnik uporablja za nadaljnjo korespondenco.

2. Podatki o elektronskem naslovu, številki telefaksa, spletnem naslovu in kontaktni osebi/točki niso obvezni.

3. V primeru ponujanja pogodbe na daljavo dajalec kredita v skladu s členom 3 Direktive 2002/65/ES po potrebi navede ime in geografski naslov svojega zastopnika v državi članici, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče. Telefonska številka, elektronski in spletni naslov predstavnika dajalca kredita niso obvezni.

4. Kadar rubrika 2 ni relevantna, dajalec kredita obvesti potrošnika, ali so mu na voljo svetovalne storitve in na kakšni podlagi, za kar uporabi besedilo iz dela A.

(Kadar je primerno) „2.   Kreditni posrednik“

Kadar informacije o produktu zagotavlja kreditni posrednik, ta vključi naslednje podatke:

1. 

Ime, telefonska številka in geografski naslov kreditnega posrednika so kontaktni podatki, ki jih lahko potrošnik uporablja za nadaljnjo korespondenco.

2. 

Podatki o elektronskem naslovu, številki telefaksa, spletnem naslovu in kontaktni osebi/točki niso obvezni.

3. 

Kreditni posrednik obvesti potrošnika, ali so mu na voljo svetovalne storitve in na kakšni podlagi, za kar uporabi besedilo iz dela A.

4. 

Pojasnilo, kako je plačan kreditni posrednik. Kadar prejema provizijo od dajalca kredita, znesek in ime dajalca kredita, kadar je drugačno od imena v rubriki 1.

Rubrika „3.   Glavni podatki o posojilu“

1. V tej rubriki se jasno opišejo glavne značilnosti kredita, vključno z vrednostjo in valuto ter morebitnimi tveganji, povezanimi s posojilno obrestno mero, vključno s tistimi iz točke 8, in amortizacijsko strukturo.

2. Kadar kredit ni v domači valuti potrošnika, dajalec kredita navede, da bo potrošnik prejemal redna opozorila, vsaj če se menjalni tečaj spremeni za več kot 20 %, kjer je primerno, pravico do pretvorbe tečaja kredita v kreditni pogodbi ali možnosti, da se ponovno pogaja o pogojih in vseh drugih ureditvah, ki so na voljo potrošniku za omejitev izpostavljenosti tveganju menjalnega tečaja. Kadar v kreditni pogodbi obstaja določba, ki omejuje tveganje menjalnega tečaja, dajalec kredita navede najvišji znesek, ki ga bo moral potrošnik vrniti. Kadar v kreditni pogodbi ni določbe o omejitvi tveganja menjalnega tečaja, ki mu je izpostavljen potrošnik, na nihanje menjalnega tečaja za manj kot 20 %, dajalec kredita ponazori, kakšen učinek bo imelo 20-odstotno znižanje vrednosti domače valute potrošnika v primerjavi z valuto kredita na vrednost kredita.

3. Trajanje kredita se izrazi v letih ali mesecih, odvisno od tega, katera enota je ustreznejša. Kadar se lahko trajanje kredita v času veljavnosti pogodbe spremeni, dajalec kredita pojasni, kdaj in pod katerimi pogoji se lahko to zgodi. Kadar je to odprti kredit, npr. kreditna kartica z obveznim pologom, dajalec kredita to jasno navede.

4. Vrsta kredita se jasno navede (npr. hipotekarni kredit, stanovanjsko posojilo, kreditna kartica z obveznim pologom). Pri opisu vrste kredita se jasno opiše način odplačevanja glavnice in obresti med trajanjem kredita (tj. amortizacijska struktura) in navede, ali gre pri kreditni pogodbi za odplačevanje glavnice ali se sproti odplačujejo le obresti ali gre za kombinacijo obojega.

5. Kadar se pri celotnem kreditu ali njegovem delu sproti odplačujejo samo obresti, se izjava, iz katere je to jasno razvidno, vstavi na koncu te rubrike, za kar se uporabi besedilo iz dela A.

6. V tej rubriki se tudi navede, ali je posojilna obrestna mera fiksna ali spremenljiva in po potrebi, v katerih obdobjih bo ostala fiksna; pogostost poznejših sprememb in morebitne omejitve glede spreminjanja posojilne obrestne mere navzgor in navzdol.

Pojasni se formula, ki se uporablja za prilagoditev posojilne obrestne mere in njenih različnih sestavin (npr. referenčna obrestna mera, obrestna marža). Dajalec kredita navede, kje – npr. na spletnem naslovu – so na voljo dodatne informacije o indeksih ali obrestnih merah, uporabljenih v formuli, npr. Euriboru ali referenčni obrestni meri centralne banke.

7. Če se v različnih okoliščinah uporabljajo različne posojilne obrestne mere, se zagotovijo informacije o vseh uporabljenih obrestnih merah.

8. „Skupni znesek vračila“ ustreza skupnemu znesku, ki ga mora plačati potrošnik. Prikaže se kot vsota zneska kredita in skupnih stroškov kredita za potrošnika. Kadar posojilna obrestna mera za časa trajanja pogodbe ni fiksna, se poudari, da je ta znesek le ponazoritven in se lahko spreminja, zlasti glede na spremembo posojilne obrestne mere.

9. Kadar bo kredit zavarovan s hipoteko na nepremičnino ali drugim primerljivim jamstvom oziroma pravico na nepremičnini, dajalec kredita potrošnika opozori na to. Dajalec kredita po potrebi prav tako navede ocenjeno vrednost nepremičnine ali drugega jamstva, uporabljenega za pripravo tega informativnega lista.

10. Dajalec kredita po potrebi navede bodisi:

(a) 

„najvišji razpoložljivi znesek posojila glede na vrednost nepremičnine“, ki prikazuje razmerje med posojilom in vrednostjo nepremičnine. Pri tem razmerju se navede tudi primer najvišjega zneska, prikazanega v absolutni vrednosti, ki si ga je mogoče izposoditi glede na določeno vrednost nepremičnine; bodisi

(b) 

„najnižjo vrednost nepremičnine, ki jo zahteva dajalec kredita za posojilo navedenega zneska“.

11. Kadar je kredit večdelen (na primer hkrati deloma s fiksno obrestno mero in deloma s spremenljivo), je to razvidno iz navedbe vrste kredita, informacije pa se navedejo za vsak del kredita posebej.

Rubrika „4.   Obrestna mera in drugi stroški“

1. Navedena „obrestna mera“ ustreza posojilni obrestni meri ali meram.

2. Posojilna obrestna mera se navede kot odstotna vrednost. Kadar je posojilna obrestna mera spremenljiva in temelji na referenčni obrestni meri, lahko dajalec kredita navede referenčno posojilno obrestno mero in odstotno vrednost svoje marže. Dajalec kredita vseeno navede vrednost referenčne obrestne mere, veljavne na dan izdaje ESIS.

Pri spremenljivi posojilni obrestni meri se navede: (a) predpostavke za izračun EOM; (b) po potrebi veljavne spodnje in zgornje meje in (c) opozorilo, da lahko spremenljivost vpliva na dejansko višino EOM. Da bi pritegnili pozornost potrošnika, se opozorilo zapiše z večjimi črkami in na vidnem mestu v glavnem besedilu ESIS. Poleg opozorila se navede ponazoritven primer EOM. Kadar ima posojilna obrestna mera zgornjo mejo, se v navedenem primeru predpostavlja, da se posojilna obrestna mera v najkrajšem možnem času zviša na najvišjo raven, predvideno v kreditni pogodbi. Kadar ni zgornje meje, se v navedenem primeru uporabi EOM, ki ustreza najvišji posojilni obrestni meri v najmanj zadnjih dvajsetih letih, ali, kadar so podatki za izračun posojilne obrestne mere na voljo za manj kot 20 let, v najdaljšem obdobju, za katerega so podatki na voljo, in sicer na podlagi najvišje vrednosti zunanje referenčne mere, uporabljene za izračun posojilne obrestne mere, kadar je primerno, ali najvišje vrednosti primerjalne obrestne mere, ki jo določi pristojni organ ali EBA, kadar dajalec kredita ne uporablja zunanje referenčne mere. Takšna zahteva ne velja za kreditne pogodbe, pri katerih je posojilna mera v nekajletnem začetnem obdobju fiksna, nato pa se lahko dajalec kredita in potrošnik za novo obdobje dogovorita o novi fiksni obrestni meri. Pri kreditnih pogodbah, pri katerih je posojilna obrestna mera v nekajletnem začetnem obdobju fiksna, nato pa se lahko dajalec kredita in potrošnik za novo obdobje dogovorita o novi fiksni obrestni meri, informacije vključujejo opozorilo, da je EOM izračunan na podlagi posojilne obrestne mere v začetnem obdobju. ►C1  Poleg opozorila se navede dodaten ponazoritven primer EOM, ki se izračuna v skladu s členom 17(5). ◄ Kadar je kredit večdelen (na primer hkrati deloma s fiksno obrestno mero in deloma s spremenljivo), se informacije navedejo za vsak del kredita posebej.

3. V rubriki „druge sestavine EOM“ so našteti vsi drugi stroški, vključeni v EOM, tudi enkratni stroški, kot so upravne provizije in redni stroški, kot so letne upravne provizije. Dajalec kredita posamezne stroške navede po kategorijah (enkratni stroški, redni stroški, vključeni v obroke, redni stroški, ki niso vključeni v obroke), pri čemer navede njihov znesek ter komu in kdaj jih je treba plačati. To ne zajema nujno stroškov, nastalih zaradi kršenja pogodbenih obveznosti. Kadar višina stroškov ni znana, dajalec kredita po možnosti navede znesek, če to ni mogoče, pa pojasni, kako se bo znesek izračunal, ter razloži, da je navedeni znesek le okviren. Kadar določeni stroški niso vključeni v EOM, ker jih dajalec kredita ne pozna, se to poudari.

Kadar je potrošnik obvestil dajalca kredita o enem ali več elementih želenega kredita, na primer o trajanju kreditne pogodbe in skupnem znesku kredita, dajalec kredita uporabi te elemente, kadar je mogoče; če kreditna pogodba predvideva različne načine črpanja z različnimi stroški ali posojilnimi obrestnimi merami in dajalec kredita uporabi predpostavke iz dela II Priloge I, navede, da lahko drugi mehanizmi črpanja za to vrsto kreditne pogodbe privedejo do višje efektivne obrestne mere. Kadar so pogoji za črpanje uporabljeni za izračun EOM, dajalec kredita opozori na stroške, povezane z drugimi mehanizmi črpanja, ki niso nujno enaki tistim, uporabljenim pri izračunu EOM.

4. Kadar je treba za vpis hipoteke ali primerljivega jamstva plačati pristojbino, se v tej rubriki navede njen znesek, kadar je znan, ali, kadar to ni mogoče, podlaga za njen izračun. Kadar je pristojbina znana in vključena v EOM, se dejstvo, da jo je treba plačati, in njen znesek navedeta pod „Enkratni stroški“. Kadar dajalec kredita ne pozna pristojbine in zato ni vključena v EOM, se na seznamu stroškov, ki jih dajalec kredita ne pozna, jasno navede, da je pristojbino treba plačati. V vsakem primeru se pod ustreznim naslovom uporabi standardno besedilo iz dela A.

Rubrika „5.   Pogostost in število obrokov“

1. Kadar so predvidena redna plačila, se navede pogostost plačil (npr. mesečno). Kadar se plačila ne bodo izvrševala v rednih časovnih intervalih, se to potrošniku jasno razloži.

2. Navedejo se vsa plačila v celotnem obdobju trajanja kredita.

Rubrika „6.   Višina posameznega obroka“

1. Jasno se navedeta valuta kredita in valuta obrokov.

2. Kadar se lahko višina obrokov med trajanjem kredita spremeni, dajalec kredita navede obdobje, v katerem bo začetna višina obroka nespremenjena, ter kdaj in kako pogosto se bo pozneje spreminjala.

3. Kadar se pri celotnem kreditu ali njegovem delu sproti odplačujejo samo obresti, se izjava, iz katere je to jasno razvidno, vstavi na koncu te rubrike, za kar se uporabi besedilo iz dela A.

Kadar se kot pogoj za odobritev kredita, pri katerem se sproti odplačujejo samo obresti in ki je zavarovano s hipoteko ali z drugim primerljivim jamstvom, od potrošnika zahteva oblikovanje varčevalnega produkta z vezano vlogo, se zagotovijo informacije o tem produktu.

4. Kadar je posojilna obrestna mera spremenljiva, se v informacijah navedeta izjava, iz katere je to jasno razvidno, pri čemer se uporabi besedilo iz dela A, in primer najvišjega obročnega zneska. Kadar obstaja zgornja meja, se v primeru prikaže višina obrokov, če bi posojilna obrestna mera dosegla zgornjo mejo. Kadar ni zgornje meje, se pri najslabšem možnem scenariju prikaže višina obrokov pri najvišji posojilni obrestni meri v zadnjih 20 letih, ali, kadar so podatki za izračun posojilne obrestne mere na voljo za manj kot 20 let, v najdaljšem obdobju, za katerega so takšni podatki na voljo, in sicer na podlagi najvišje vrednosti katere koli zunanje referenčne mere, uporabljene za izračun posojilne obrestne mere, kadar je to primerno, ali najvišje vrednosti primerjalne obrestne mere, ki jo določi pristojni organ ali EBA, kadar dajalec kredita ne uporablja zunanje referenčne mere. Zahteva, da se zagotovi ponazoritveni primer, se ne uporablja za kreditne pogodbe, pri katerih je posojilna mera v nekajletnem začetnem obdobju fiksna, nato pa se lahko dajalec kredita in potrošnik za novo obdobje dogovorita o novi fiksni obrestni meri. Kadar je kredit večdelen (na primer hkrati deloma s fiksno obrestno mero in deloma s spremenljivo), se informacije zagotovijo za vsak del kredita posebej in za celotno posojilo.

5. (Kadar je primerno) Kadar kredit ni v domači valuti potrošnika ali kadar je kredit indeksiran v valuti, ki ni domača valuta potrošnika, dajalec kredita s številčnim primerom jasno prikaže, kako lahko spremembe zadevnega menjalnega tečaja vplivajo na višino obrokov, za kar uporabi besedilo iz dela A. Navedeni primer temelji na 20-odstotnem zmanjšanju vrednosti domače valute potrošnika, skupaj s poudarjeno izjavo, da bi se lahko obroki zvišali za več, kot je predvideno v tem primeru. Kadar obstaja zgornja meja, ki omejuje to zvišanje na manj kot 20 %, se namesto tega navede najvišji znesek plačil v valuti potrošnika, izjava o možnosti nadaljnjega povečanja pa izpusti.

6. Kadar gre pri kreditu v celoti ali deloma za kredit s spremenljivo obrestno mero in se uporablja točka 5, se v primeru iz točke 3 uporabi višina obrokov iz točke 1.

7. Kadar se valuta, uporabljena za plačilo obrokov, razlikuje od valute kredita, ali kadar je višina posameznega obroka, izraženega v domači valuti potrošnika, odvisna od ustreznega zneska v drugi valuti, se v rubriki navede datum, na katerega se izračuna veljavni menjalni tečaj, ter bodisi menjalni tečaj ali podlaga, na kateri bo izračunan, ter pogostost prilagoditev. Kadar je primerno, se pri tem navede tudi ime institucije, ki objavlja menjalni tečaj,

8. Kadar gre za kredit z odloženimi obrestmi, pri katerem se obresti ne odplačajo v celoti v obrokih in se prištejejo skupnemu znesku kredita, ki ga je še treba odplačati, se pojasni: kako in kdaj se odložene obresti prištejejo kreditu kot gotovinski znesek in kakšne so posledice za potrošnika, kar zadeva preostali dolg.

Rubrika „7.   Ponazoritveni amortizacijski načrt“

1. Ta rubrika se vključi, kadar gre za kredit z odloženimi obrestmi, pri katerem se obresti ne odplačajo v celoti v obrokih in se prištejejo skupnemu znesku kredita, ki ga je še treba odplačati, ali kadar je posojilna obrestna mera fiksna za celotno trajanje kreditne pogodbe. Države članice lahko določijo, da je ponazoritveni amortizacijski načrt obvezen tudi v drugih primerih.

Kadar ima potrošnik pravico do prilagoditve amortizacijskega načrta odplačevanja, se to navede, navedejo pa se tudi pogoji, pod katerimi ima potrošnik to pravico.

2. Kadar se lahko posojilna obrestna mera med trajanjem kredita spreminja, lahko države članice od dajalca kredita zahtevajo, da navede obdobje, v katerem bo začetna posojilna obrestna mera ostala nespremenjena.

3. Preglednica v tej rubriki vsebuje naslednje stolpce: „načrt odplačevanja“ (npr. 1. mesec, 2. mesec, 3. mesec), „višina obroka“, „obresti, ki jih je treba plačati na obrok“, „drugi stroški, vključeni v obrok“ (kjer je primerno), „odplačana glavnica na obrok“ in „preostanek glavnice po vsakem obroku“.

4. Za prvo leto odplačevanja se za vsak obrok navedejo ustrezni podatki in za vsak stolpec vmesna vsota ob koncu tega prvega leta. Za naslednja leta se lahko podatki navedejo na letni podlagi. Na koncu preglednice se doda vrstica s skupnim zneskom za vsak stolpec. Skupni strošek kredita, ki ga plača potrošnik (tj. skupna vsota stolpca „višina obroka“), se jasno in vidno poudari ter navede kot tak.

5. Kadar se posojilna obrestna mera prilagaja in višina obroka po posamezni prilagoditvi ni znana, lahko dajalec kredita v amortizacijskem načrtu za celotno trajanje kredita navede isto višino obroka. V tem primeru dajalec kredita potrošnika na to opozori tako, da vizualno različno prikaže znane in hipotetične zneske (npr. z uporabo različne pisave, obrobami ali senčenjem). Poleg tega v jasno razumljivi obliki pojasni, v katerih obdobjih se lahko zneski, navedeni v preglednici, spremenijo in zakaj.

Rubrika „8.   Dodatne obveznosti“

1. Dajalec kredita v tej rubriki navede obveznosti, na primer, da je treba zavarovati nepremičnino, skleniti življenjsko zavarovanje, prejemati osebni dohodek na račun pri dajalcu kredita ali kupiti kakšen drug produkt ali storitev. Pri vsaki obveznosti navede, za koga velja določena obveznost in do kdaj jo je treba izpolniti.

2. Dajalec kredita navede trajanje obveznosti, npr. do konca veljavnosti kreditne pogodbe. Prav tako za vsako obveznost navede vse stroške, ki jih mora plačati potrošnik in ki niso vključeni v EOM

3. Dajalec kredita navede, ali mora potrošnik za pridobitev kredita pod navedenimi pogoji uporabiti pomožne storitve in ali jih mora v tem primeru kupiti od izbranega ponudnika dajalca kredita ali jih lahko kupi od ponudnika po svoji izbiri. Kadar je to mogoče le, če imajo pomožne storitve določene minimalne značilnosti, se takšne značilnosti opišejo v tej rubriki.

Kadar je kreditna pogodba v paketu z drugimi produkti, dajalec kredita navede njihove temeljne značilnosti in jasno navede, ali lahko potrošnik prekine kreditno pogodbo ali produkte v paketu ločeno, pod katerimi pogoji in s kakšnimi posledicami ter, kadar je primerno, kakšne so lahko posledice, če odstopi od pomožnih storitev, potrebnih v zvezi s kreditno pogodbo.

Rubrika „9.   Predčasno odplačilo“

1. Dajalec kredita navede, pod kakšnimi pogoji lahko potrošnik predčasno odplača kredit, bodisi v celoti bodisi delno.

2. Dajalec kredita v rubriki o stroških predčasnega odplačila potrošnika opozori na morebitne stroške predčasnega odplačila ali druge stroške, ki jih je treba plačati ob predčasnem odplačilu kot nadomestilo dajalcu kredita, in, če je mogoče, navede njihovo višino. Kadar je višina nadomestila odvisna od različnih dejavnikov, kot je višina že odplačanega zneska ali veljavna obrestna mera v času predčasnega odplačila, dajalec kredita navede, kako se bo nadomestilo izračunalo, in prikaže najvišji možni strošek ali, kadar to ni mogoče, nazoren primer, s katerim potrošniku prikaže višino nadomestila glede na različne možne scenarije.

Rubrika „10.   Prožne značilnosti“

1. Kadar je primerno, dajalec kredita obrazloži možnost in pogoje za prenos kredita na drugega dajalca kredita ali na drugo nepremičnino.

2. (Kadar je primerno) Dodatne značilnosti: Kadar produkt vsebuje kakšno od značilnosti iz točke 5, morajo biti v tej rubriki navedene, na kratko pa mora biti obrazloženo tudi: okoliščine, kdaj lahko potrošnik uporabi katero od njih; morebitni pogoji, povezani z značilnostjo; če značilnost, ki je del kredita, zavarovanega s hipoteko ali primerljivim jamstvom, pomeni, da potrošnik izgubi vso zakonsko ali drugo zaščito, ki je običajno povezana s to značilnostjo; podjetje, ki zagotavlja značilnost (če to ni dajalec kredita).

3. Če posebna značilnost vključuje dodaten kredit, mora biti potrošniku v tej rubriki obrazloženo naslednje: skupni znesek kredita (vključno s kreditom, zavarovanim s hipoteko ali primerljivim jamstvom); ali je dodatni kredit zavarovan ali ne; zadevne posojilne obrestne mere; in ali je to regulirano ali ne. Takšen dodatni znesek kredita se vključi v prvotno oceno kreditne sposobnosti, sicer pa se v rubriki jasno navede, da je dodatni znesek na voljo le, če se ponovno oceni sposobnost potrošnika za odplačevanje kredita.

4. Če značilnost vsebuje kakšno obliko varčevanja, mora biti zadevna obrestna mera obrazložena.

5. Možne dodatne značilnosti so: „višja plačila/nižja plačila“ [plačevanje obrokov, ki so višji ali nižji od zneska obroka, ki se običajno zahteva v skladu z amortizacijsko strukturo]; „moratorij na odplačevanje“[obdobja, ko potrošniku ni treba odplačevati posojila]; „ponovna izposoja odplačil“ [potrošnik si lahko ponovno sposodi sredstva, ki so bila že črpana in odplačana]; „Dodatna posojila, ki so na voljo brez nadaljnje odobritve“; „dodatna zavarovana ali nezavarovana posojila“ [v skladu s točko 3]; „kreditna kartica“; „povezani tekoči račun“; in „povezani varčevalni račun“.

6. Dajalec kredita lahko navede druge značilnosti, ki jih ponuja kot del kreditne pogodbe in niso navedene v prejšnjih rubrikah.

Rubrika „11.   Druge pravice posojilojemalca“

1. Dajalec kredita pojasni pravice, npr. pravico do odstopa ali razmisleka in, kadar je primerno, druge pravice, kot so prenosljivost (vključno s subrogacijo), navede pogoje za njihovo uveljavljanje, postopek, ki ga bo moral potrošnik upoštevati za uveljavitev teh pravic, med drugim naslov, na katerega se pošlje obvestilo o odstopu, in (po potrebi) ustrezne stroške.

2. Kadar ima potrošnik pravico do obdobja za razmislek ali pravico do odstopa, se to jasno navede.

3. Pri ponujanju pogodbe na daljavo se potrošnik v skladu s členom 3 Direktive 2002/65/ES obvesti, ali ima pravico do odstopa ali ne.

Rubrika „12.   Pritožbe“

1. V tej rubriki se navede interna kontaktna točka [ime ustreznega oddelka] in to, kako je dosegljiva za pritožbe [geografski naslov ali telefonska številka], ali [kontaktna oseba]: [kontaktni podatki] ter povezava do ustrezne spletne strani z informacijami o pritožbenem postopku ali podobnega vira informacij.

2. Navede se ime ustreznega zunanjega organa za izvensodne pritožbene postopke in druga pravna sredstva za izvensodno reševanje sporov; kadar je interni pritožbeni postopek predpogoj za dostop do tega organa, se to navede, pri čemer se uporabi besedilo iz dela A.

3. Pri kreditnih pogodbah s potrošnikom, ki ima stalno prebivališče v drugi državi članici, dajalec kredita opozori na FIN-NET (http://ec.europa.eu/internal_market/fin-net/).

Rubrika „13.   Neizpolnjevanje obveznosti, povezanih s posojilom: posledice za posojilojemalca“

1. Kadar ima lahko dejstvo, da potrošnik ne izpolnjuje katere od obveznosti, povezane s kreditom, za potrošnika finančne ali pravne posledice, dajalec kredita v tej rubriki opiše glavne možne primere (npr. zamude pri plačilih/neizpolnjevanje plačilnih obveznosti, neizpolnjevanje obveznosti iz rubrike 8 „Dodatne obveznosti“) in navede, kje je mogoče dobiti dodatne informacije.

2. Dajalec kredita pri vsakem primeru na jasen in lahko razumljiv način navede, kakšne so lahko kazni ali posledice zaradi neizpolnjevanja obveznosti. Opozorila na resne posledice se vidno poudarijo.

3. Kadar se lahko nepremičnina, s katero se zavaruje kredit, povrne dajalcu kredita ali se nanj prenese, če potrošnik ne izpolnjuje obveznosti, se na to opozori v tej rubriki, za kar se uporabi besedilo iz dela A.

Rubrika „14.   Dodatne informacije“

1. V tej rubriki se navede vsaka klavzula o pravu, ki se uporablja za kreditno pogodbo, ali pristojnem sodišču.

2. Kadar se namerava dajalec kredita med trajanjem pogodbe s potrošnikom sporazumevati v drugem jeziku kot jeziku, v katerem je sestavljen ESIS, je treba to omeniti in navesti jezik sporazumevanja. To ne posega v točko (g) točke 3 odstavka 1 člena 3 Direktive 2002/65/ES.

3. Dajalec kredita ali kreditni posrednik navede, da ima potrošnik pravico, da se mu izvod osnutka kreditne pogodbe zagotovi ali ponudi, kar je primerno, najpozneje ob predložitvi ponudbe, ki je za dajalca kredita zavezujoča.

Rubrika „15.   Nadzornik“

1. Navede se organ ali organi, pristojni za nadzor predpogodbene faze odobritve posojila.

PRILOGA III




PRILOGA III

MINIMALNE ZAHTEVE GLEDE ZNANJA IN USPOSOBLJENOSTI

1. Minimalne zahteve glede znanja in usposobljenosti osebja dajalcev kreditov, kreditnih posrednikov in imenovanih predstavnikov iz člena 9 ter oseb na vodilnih položajih pri kreditnih posrednikih ali imenovanih predstavnikih iz točke (c) člena 29(2) in iz člena 31(2) vključuje vsaj:

(a) 

ustrezno poznavanje kreditnih produktov v okviru področja uporabe člena 3 in pomožnih storitev, ki se običajno ponudijo skupaj s temi produkti;

(b) 

ustrezno poznavanje zakonov, povezanih s potrošniškimi kreditnimi pogodbami, zlasti varstva potrošnikov;

(c) 

ustrezno poznavanje in razumevanje postopka nakupa nepremičnine;

(d) 

ustrezno poznavanje jamstvenih cenitev;

(e) 

ustrezno poznavanje organizacije in delovanja zemljiških knjig;

(f) 

ustrezno poznavanje trga v zadevni državi članici;

(g) 

ustrezno poznavanje standardov poslovne etike;

(h) 

ustrezno poznavanje postopka ocene kreditne sposobnosti potrošnika ali po potrebi usposobljenost za ocenjevanje kreditne sposobnosti potrošnikov;

(i) 

ustrezno raven usposobljenosti na finančnem in gospodarskem področju.

2. Države članice lahko pri določanju minimalnih zahtev glede znanja in usposobljenosti razlikujejo med ravnmi in vrstami zahtev za osebje dajalcev kreditov, kreditnih posrednikov ali imenovanih predstavnikov ter za osebe na vodilnih položajih pri kreditnih posrednikih ali imenovanih predstavnikih.

3. Države članice določijo ustrezno raven znanja in usposobljenosti na podlagi:

(a) 

poklicnih kvalifikacij, npr. diplom, potrdil, usposabljanja, preizkusov usposobljenosti, ali

(b) 

poklicnih izkušenj, ki jih je mogoče opredeliti kot najmanjše število let dela na področjih, povezanih s ponujanjem, trženjem ali posredovanjem kreditnih produktov.

Ugotavljanje ustrezne ravni znanja in usposobljenosti se po 21. marcu 2019 ne dokazuje le na podlagi metod iz točke (b) prvega pododstavka.

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve
Vir Zahteva

3. Povezani standardi

Standardi
Vir Zahteva
  • Builddate: 30.12.2023 00:00:00 -Doknr: CELEX:32014L0017
  • EULAW -

    EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.

    DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.