UREDBA (EU) 2022/858 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. maja 2022 o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence ter spremembi uredb (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 909/2014 ter Direktive 2014/65/EU (Besedilo velja za EGP)

(1)

Pomembno je zagotoviti, da je zakonodaja Unije o finančnih storitvah primerna za digitalno dobo in da prispeva h gospodarstvu, ki je pripravljeno na prihodnost in deluje za državljane, vključno z omogočanjem uporabe inovativnih tehnologij. Unija ima politični interes za raziskovanje, razvoj in spodbujanje uporabe preobrazbenih tehnologij v finančnem sektorju, vključno z uporabo tehnologije razpršene evidence (DLT). V finančnem sektorju so kriptosredstva eden od glavnih načinov uporabe tehnologije razpršene evidence.

(2)

Večina kriptosredstev ne spada na področje uporabe zakonodaje Unije o finančnih storitvah in prinaša izzive, med drugim v zvezi z zaščito vlagateljev, celovitostjo trga, porabo energije in finančno stabilnostjo. Zato je za taka kriptosredstva potreben temu namenjen regulativni okvir na ravni Unije. Nasprotno pa se druga kriptosredstva štejejo za finančne instrumente v smislu Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4). Če se kriptosredstva šteje za finančne instrumente v skladu z navedeno direktivo, bi se lahko za izdajatelje takih kriptosredstev in podjetja, ki izvajajo dejavnosti v zvezi s takimi kriptosredstvi, uporabljal celoten sklop zakonodaje Unije o finančnih storitvah, vključno z uredbami (EU) št. 236/2012 (5), (EU) št. 596/2014 (6), (EU) št. 909/2014 (7) in (EU) 2017/1129 (8) ter direktivama 98/26/ES (9) in 2013/50/EU (10) Evropskega parlamenta in Sveta.

(3)

Tako imenovana tokenizacija finančnih instrumentov, in sicer digitalna reprezentacija finančnih instrumentov v razpršeni evidenci ali izdaja tradicionalnih razredov sredstev v obliki žetonov, da se omogoči njihova izdaja, shranjevanje in prenos na podlagi razpršene evidence, naj bi po pričakovanjih ustvarila priložnosti za izboljšanje učinkovitosti v procesu trgovanja in potrgovanja. Ker pa temeljni kompromisi glede kreditnega tveganja in likvidnosti v tokeniziranem svetu ostajajo, bo uspeh sistemov, ki temeljijo na žetonih, odvisen od tega, kako dobro so povezani s tradicionalnimi sistemi, ki temeljijo na računih, vsaj v vmesnem obdobju.

(4)

Zakonodaja Unije o finančnih storitvah ni bila zasnovana ob upoštevanju tehnologije razpršene evidence in kriptosredstev ter vsebuje določbe, ki bi lahko preprečile ali omejile uporabo tehnologije razpršene evidence pri izdajanju kriptosredstev, ki se štejejo za finančne instrumente, trgovanju z njimi in njihovi poravnavi. Trenutno tudi ni dovolj infrastruktur finančnega trga z dovoljenjem, ki uporabljajo tehnologijo razpršene evidence za zagotavljanje storitev trgovanja ali poravnave ali združitve takih storitev za kriptosredstva, ki se štejejo za finančne instrumente. Razvoj sekundarnega trga za ta kriptosredstva bi lahko prinesel številne koristi, kot so večja učinkovitost, preglednost in konkurenca v zvezi s dejavnostmi trgovanja in poravnave.

(5)

Hkrati obstajajo regulativne vrzeli zaradi pravnih, tehnoloških in operativnih posebnosti, povezanih z uporabo tehnologije razpršene evidence in kriptosredstev, ki se štejejo za finančne instrumente. Na primer za protokole in pametne pogodbe na katerih temeljijo kriptosredstva, ki se štejejo za finančne instrumente, ni zahtev glede preglednosti, zanesljivosti ali varnosti. Tehnologija, na kateri temeljijo, bi lahko povzročila tudi nekaj novih oblik tveganj, ki jih obstoječa pravila ne obravnavajo ustrezno. V Uniji je bilo razvitih več projektov za trgovanje s kriptosredstvi, ki se štejejo za finančne instrumente, in povezane storitve in dejavnosti potrgovanja, vendar jih le malo že deluje, tisti, ki delujejo, pa imajo omejen obseg delovanja. Poleg tega bi, kot sta poudarili svetovalna skupina Evropske centralne banke (ECB) za tržne infrastrukture za vrednostne papirje in zavarovanje ter njena svetovalna skupina za tržne infrastrukture za plačila, uporaba tehnologije razpršene evidence prinesla izzive, podobne tistim, s katerimi se srečuje konvencionalna tehnologija, na primer vprašanja glede razdrobljenosti in interoperabilnosti, in bi lahko ustvarila tudi nove težave, na primer v zvezi s pravno veljavnostjo žetonov. Glede na te omejene izkušnje v zvezi s trgovanjem s kriptosredstvi, ki se štejejo za finančne instrumente, in povezanimi storitvami in dejavnostmi potrgovanja, je trenutno prezgodaj za bistveno spremembo zakonodaje Unije o finančnih storitvah, da se omogoči polna uporaba takih kriptosredstev in tehnologije, na kateri temeljijo. Hkrati je vzpostavitev infrastruktur finančnega trga za kriptosredstva, ki se štejejo za finančne instrumente, trenutno omejena z zahtevami iz zakonodaje Unije o finančnih storitvah, ki niso ustrezne za kriptosredstva, ki se štejejo za finančne instrumente, ali uporabo tehnologije razpršene evidence. Platforme za trgovanje s kriptosredstvi na primer običajno omogočajo neposreden dostop malim vlagateljem, medtem ko tradicionalna mesta trgovanja običajno omogočajo dostop malim vlagateljem samo prek finančnih posrednikov.

(6)

Da bi omogočili razvoj kriptosredstev, ki se štejejo za finančne instrumente, in tehnologije razpršene evidence, hkrati pa ohranili visoko raven zaščite vlagateljev, celovitosti trga, finančne stabilnosti in preglednosti ter se izognili regulativni arbitraži in vrzelim, bi bilo koristno vzpostaviti pilotno ureditev za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence, da bi preizkusili take tržne infrastrukture DLT (v nadaljnjem besedilu: pilotna ureditev). Pilotna ureditev bi morala omogočati, da se nekatere tržne infrastrukture DLT začasno izvzamejo iz nekaterih posebnih zahtev zakonodaje Unije o finančnih storitvah, ki bi upravljavce sicer lahko ovirale pri razvoju rešitev za trgovanje s kriptosredstvi in poravnavo poslov s kriptosredstvi, ki se štejejo za finančne instrumente, ne da bi to oslabilo obstoječe zahteve ali zaščitne ukrepe, ki veljajo za tradicionalne tržne infrastrukture. Tržne infrastrukture DLT in njihovi upravljavci bi morali imeti vzpostavljene ustrezne zaščitne ukrepe, povezane z uporabo tehnologije razpršene evidence, da bi učinkovito zaščitili vlagatelje, vključno z jasno opredeljenimi verigami odgovornosti do strank za morebitne izgube zaradi operativnih napak. Pilotna ureditev bi morala Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (11) (ESMA), in pristojnim organom omogočiti tudi, da iz pilotne ureditve črpajo izkušnje ter pridobijo izkušnje o priložnostih in posebnih tveganjih v zvezi s kriptosredstvi, ki se štejejo za finančne instrumente, in z njimi povezanimi tehnologijami. Izkušnje, pridobljene v okviru pilotne ureditve, bi morale prispevati k oblikovanju morebitnih praktičnih predlogov za ustrezen regulativni okvir, da bi se lahko ciljno prilagodili pravu Unije, v zvezi z izdajanjem, hrambo in servisiranjem sredstev ter trgovanjem in poravnavo finančnih instrumentov DLT.

(7)

Za dosego cilja pilotne ureditve bi bilo treba vzpostaviti nov status Unije za tržno infrastrukturo DLT, da bo Unija lahko imela vodilno vlogo pri finančnih instrumentih v obliki žetonov in prispevala k razvoju sekundarnega trga za ta imetja. Status tržne infrastrukture DLT bi moral biti neobvezen in v skladu z obstoječo zakonodajo Unije o finančnih storitvah infrastrukturam finančnih trgov, kot so mesta trgovanja, centralne depotne družbe (CDD) in centralne nasprotne stranke (CNS), ne bi smel preprečevati razvoja trgovalnih in potrgovalnih storitev ter dejavnosti za kriptosredstva, ki se štejejo za finančne instrumente ali temeljijo na tehnologiji razpršene evidence.

(8)

Tržne infrastrukture DLT bi morale finančne instrumente DLT uvrstiti v trgovanje ali evidentirati samo v okviru razpršene evidence. Finančni instrumenti DLT bi morali biti kriptosredstva, ki se štejejo za finančne instrumente ter so izdana, prenesena in shranjena v razpršeni evidenci.

(9)

Zakonodaja Unije o finančnih storitvah naj bi bila nevtralna glede uporabe različnih tehnologij. Zato se je treba izogibati sklicevanju na specifično vrsto tehnologije razpršene evidence. Upravljavci tržnih infrastruktur DLT bi morali zagotoviti, da lahko izpolnijo vse veljavne zahteve, ne glede na to, katero tehnologijo uporabljajo.

(10)

Pri uporabi te uredbe bi bilo treba upoštevati načela tehnološke nevtralnosti, sorazmernosti in enakih konkurenčnih pogojev ter načelo „enaka dejavnost, enaka tveganja, enaka pravila“, da se zagotovi, da bodo udeleženci na trgu imeli regulativni prostor za inovacije, da se ohranijo vrednote preglednosti, pravičnosti, stabilnosti, zaščite vlagateljev, odgovornosti in celovitosti trga ter da se zagotovi varstvo zasebnosti in osebnih podatkov, kot je določeno v členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(11)

Dostop do pilotne ureditve ne bi smel biti omejen na uveljavljene subjekte, temveč bi moral biti odprt tudi za nove udeležence. Subjekt, ki nima dovoljenja v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 ali Direktivo 2014/65/EU, bi lahko zaprosil zanj na podlagi navedene uredbe oziroma navedene direktive, istočasno pa za posebno dovoljenje v skladu s to uredbo. V teh primerih pristojni organ ne bi smel ocenjevati, ali tak subjekt izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) št. 909/2014 ali Direktive 2014/65/EU, v zvezi s katerimi je bilo zaprošeno izvzetje v skladu s to uredbo. Ti subjekti bi smeli upravljati le tržne infrastrukture DLT v skladu s to uredbo, njihovo dovoljenje pa bi bilo treba po izteku njihovega posebnega dovoljenja preklicati, razen če subjekti predložijo popolno zahtevo za dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 ali v skladu z Direktivo 2014/65/EU.

(12)

Koncept tržne infrastrukture DLT obsega večstranske sisteme trgovanja DLT (DLT MTF), sisteme poravnave vrednostnih papirjev DLT (DLT SS) in sisteme trgovanja in poravnave DLT (DLT TSS). Tržne infrastrukture DLT bi morale imeti možnost sodelovati z drugimi udeleženci na trgu, da bi preizkusile inovativne rešitve na podlagi tehnologije razpršene evidence v različnih segmentih vrednostne verige za finančne storitve.

(13)

DLT MTF bi moral biti večstranski sistem trgovanja, ki ga upravlja investicijsko podjetje ali upravljavec trga z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2014/65/EU in ki je pridobil posebno dovoljenje v skladu s to uredbo. Kreditni instituciji, pooblaščeni v skladu z Direktivo 2013/36/EU, ki zagotavlja investicijske storitve ali izvaja investicijske storitve, bi moralo biti dovoljeno upravljanje DLT MTF le, kadar je pooblaščena kot investicijsko podjetje ali upravljavec trga v skladu z Direktivo 2014/65/EU. Za DLT MTF in njihove upravljavce bi morale veljati vse zahteve, ki veljajo za večstranske sisteme trgovanja in njihove upravljavce v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (12), Direktivo 2014/65/EU ali katero koli drugo veljavno zakonodajo Unije o finančnih storitvah, razen zahtev, v zvezi s katerimi je pristojni organ odobril izvzetje v skladu s to uredbo.

(14)

Uporaba tehnologije razpršene evidence, ko so vsi posli evidentirani v razpršeni evidenci, lahko pospeši in združi trgovanje in poravnavo na skoraj realni čas ter bi lahko omogočila združitev trgovalnih in potrgovalnih storitev in dejavnosti. Vendar obstoječa pravila ne predvidevajo združitve trgovalnih in potrgovalnih dejavnosti znotraj enega samega subjekta, ne glede na uporabljeno tehnologijo, in sicer zaradi političnih odločitev, povezanih s specializacijo tveganja in ločevanjem za namene spodbujanja konkurence. Pilotna ureditev ne bi smela biti precedens, ki bi upravičeval korenito preoblikovanje ločevanja dejavnosti trgovanja in potrgovanja ali področja infrastruktur finančnega trga. Vendar je glede na potencialne koristi tehnologije razpršene evidence v smislu združevanja trgovanja in poravnave v pilotni ureditvi upravičeno določiti namensko tržno infrastrukturo DLT, in sicer DLT TSS, ki bi združevala dejavnosti, ki jih običajno opravljajo večstranski sistemi trgovanja in sistemi poravnave vrednostnih papirjev.

(15)

DLT TSS bi moral biti bodisi DLT MTF, ki združuje storitve DLT MTF in DLT SS, upravljati pa bi ga moralo investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki je pridobil posebno dovoljenje za upravljanje DLT TSS v skladu s to uredbo, bodisi DLT SS, ki združuje storitve DLT MTF in DLT SS ter bi ga morala upravljati CDD, ki je pridobila posebno dovoljenje za upravljanje DLT TSS v skladu s to uredbo. Kreditni instituciji, pooblaščeni v skladu z Direktivo 2013/36/EU, ki zagotavlja investicijske storitve ali izvaja investicijske storitve, bi moralo biti dovoljeno upravljanje DLT TSS le, kadar je pooblaščena kot investicijsko podjetje ali upravljavec trga v skladu z Direktivo 2014/65/EU. Za investicijsko podjetje ali upravljavca trga, ki upravlja DLT TSS, bi morale veljati zahteve, ki veljajo za DLT MTF, za CDD, ki upravlja DLT TSS, pa bi morale veljati zahteve, ki veljajo za DLT SS. Ker bi DLT TSS investicijskemu podjetju ali upravljavcu trga omogočila tudi opravljanje storitev poravnave, CDD pa bi omogočila tudi opravljanje storitev trgovanja, morajo investicijska podjetja ali upravljavci trga izpolnjevati tudi zahteve, ki veljajo za DLT SS, CDD pa zahteve, ki veljajo za DLT MTF. Ker za CDD pri opravljanju investicijskih storitev ali poslov v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 ne veljajo nekatere zahteve glede dovoljenja in organizacijske zahteve iz Direktive 2014/65/EU, je primerno, da se v pilotni ureditvi uporabi podoben pristop tako za investicijska podjetja in upravljavce trga kot za CDD, ki upravljajo DLT TSS. Zato bi bilo treba investicijsko podjetje ali upravljavca trga, ki upravlja DLT TSS, izvzeti iz omejenega sklopa zahtev glede dovoljenja in organizacijskih zahtev iz Uredbe (EU) št. 909/2014, saj bo moralo investicijsko podjetje ali upravljavec trga izpolnjevati tovrstne zahteve iz Direktive 2014/65/EU. Na drugi strani pa bi morala biti CDD, ki upravlja DLT TSS, izvzeta iz omejenega sklopa zahtev glede dovoljenja in organizacijskih zahtev iz Direktive 2014/65/EU, saj bo morala izpolnjevati tovrstne zahteve iz Uredbe (EU) št. 909/2014. Ta izvzetja bi morala biti začasna in se ne bi smela uporabljati za tržno infrastrukturo DLT, ki deluje zunaj pilotne ureditve. ESMA bi moral imeti možnost oceniti tehnične standarde o vodenju evidenc in operativnih tveganjih, sprejete v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, da bi zagotovil, da se uporabljajo sorazmerno za investicijska podjetja ali upravljavce trga, ki upravljajo DLT TSS.

(16)

Upravljavci DLT TSS bi morali imeti možnost zaprositi za enaka izvzetja, kot so na voljo upravljavcem DLT MTF in DLT SS, če izpolnjujejo pogoje, povezane z izvzetji, in izvajajo izravnalne ukrepe, ki jih zahtevajo pristojni organi. Pomisleki, podobni tistim, ki veljajo za DLT MTF in DLT SS, bi morali veljati za izvzetja, ki so na razpolago DLT TSS, za vse pogoje, povezane s temi izvzetji ter za izravnalne ukrepe.

(17)

Da bi bilo za investicijska podjetja ali upravljavce trga, ki upravljajo DLT TSS, pri uporabi nekaterih zahtev iz Uredbe (EU) št. 909/2014 več prožnosti, obenem pa bi zanje veljali enaki konkurenčni pogoji kot za CDD, ki v okviru pilotne ureditve opravljajo storitve poravnave, bi morala biti CDD, ki upravljajo DLT SS ali DLT TSS, in investicijskim podjetjem ali upravljavcem trga, ki upravljajo DLT TSS, na voljo nekatera izvzetja iz zahtev iz navedene uredbe glede ukrepov za preprečevanje in obravnavanje neuspešnih poravnav in zahtev glede udeležbe in preglednosti ter zahtev glede uporabe nekaterih komunikacijskih postopkov z udeleženci in drugimi tržnimi infrastrukturami. Za navedena izvzetja bi morali veljati pogoji, povezani z njimi, vključno z nekaterimi minimalnimi zahtevami, in morebitni izravnalni ukrepi, ki jih zahteva pristojni organ, da se izpolnijo cilji določb Uredbe (EU) št. 909/2014, za katere se zaprosi izvzetje, ali da se ohranijo zaščita vlagateljev, celovitost trga ali finančna stabilnost. Upravljavec DLT TSS bi moral dokazati, da je zahtevano izvzetje sorazmerno in utemeljeno z uporabo tehnologije razpršene evidence.

(18)

DLT SS bi moral biti sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD z dovoljenjem v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, ki je v skladu s to uredbo prejel posebno dovoljenje za upravljanje DLT SS. Za DLT SS in CDD, ki ga upravlja, bi morale veljati vse ustrezne zahteve iz Uredbe (EU) št. 909/2014 in druga veljavna zakonodaja Unije o finančnih storitvah, razen zahtev, v zvezi s katerimi je bilo odobreno izvzetje v skladu s to uredbo.

(19)

Kadar ECB in nacionalne centralne banke ali druge institucije, ki jih upravljajo države članice in ki opravljajo podobne funkcije, ali drugi javni organi, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga v Uniji ali pri tem upravljanju posredujejo, upravljajo DLT SS, se od njih ne bi smelo zahtevati, da zaprosijo za posebno dovoljenje pristojnega organa, da bi bili upravičeni do izvzetja v skladu s to uredbo, saj tem subjektom ni treba poročati pristojnim organom ali ravnati v skladu z njihovimi navodili, zanje pa tudi velja omejen sklop zahtev iz Uredbe (EU) št. 909/2014.

(20)

Vzpostavitev pilotne ureditve ne bi smela posegati v naloge in pristojnosti ECB in nacionalnih centralnih bank v Evropskem sistemu centralnih bank, določene v Pogodbi o delovanju Evropske unije in Protokolu št. 4 o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, da bi tako spodbujali nemoteno delovanje plačilnih sistemov ter zagotovili učinkovite in zanesljive klirinške in plačilne sisteme v Uniji in s tretjimi državami.

(21)

Nadzorne pristojnosti iz te uredbe so podeljene na podlagi posebnih značilnosti in tveganj pilotne ureditve. Zato nadzorne strukture pilotne ureditve ne bi smeli razumeti kot precedens za kateri koli prihodnji zakonodajni akt o finančnih storitvah Unije.

(22)

Upravljavci tržnih infrastruktur na podlagi DLT bi morali biti odgovorni v primeru izgube sredstev, zavarovanja s premoženjem ali finančnega instrumenta DLT. Odgovornost upravljavca tržne infrastrukture DLT bi morala biti omejena do zneska, ki ne presega tržne vrednosti izgubljenih sredstev v trenutku, ko je izguba nastala. Upravljavec tržne infrastrukture DLT ne bi smel biti odgovoren za dogodke, ki jih ni mogel povzročiti, zlasti za vsakršne dogodke, za katere lahko upravljavec dokaže, da so se zgodili neodvisno od njegovega delovanja, vključno s težavami, ki nastanejo zaradi zunanjega dogodka, na katerega razumno ni mogel vplivati.

(23)

Da bi omogočili inovacije in preizkušanje v trdnem regulativnem okolju in hkrati ohranili zaščito vlagateljev, celovitost trga in finančno stabilnost, bi morale biti vrste finančnih instrumentov, ki so uvrščene v trgovanje ali evidentirane v tržno infrastrukturo DLT, omejene na delnice, obveznice in enote v kolektivnih naložbenih podjemih, ki so upravičeni do izvzetja, ki velja samo za storitve izvrševanja, v skladu z Direktivo 2014/65/EU. Ta uredba bi morala določiti mejne vrednosti, ki bi jih bilo mogoče v nekaterih primerih znižati. Da bi se izognili tveganju za finančno stabilnost, bi bilo treba zlasti omejiti skupno tržno vrednost finančnih instrumentov DLT, uvrščenih v trgovanje ali evidentiranih v tržni infrastrukturi na podlagi DLT.

(24)

Da bi se bolj približali enakim konkurenčnim pogojem za finančne instrumente, uvrščene v trgovanje na tradicionalnih mestih trgovanja v smislu Direktive 2014/65/EU, in zagotovili visoko raven zaščite vlagateljev, celovitosti trga in finančne stabilnosti, bi morale za finančne instrumente DLT, uvrščene v trgovanje v DLT MTF ali v DLT TSS, veljati določbe, ki prepovedujejo zlorabo trga iz Uredbe (EU) št. 596/2014.

(25)

Na zaprosilo upravljavca DLT MTF bi moralo biti pristojnim organom dovoljeno, da začasno odobrijo enega ali več izvzetij, če upravljavec izpolnjuje pogoje, povezane s takšnimi izvzetji, in vse dodatne zahteve iz te uredbe za obravnavanje novih oblik tveganj, ki jih povzroča uporaba tehnologije razpršene evidence. Upravljavec DLT MTF bi moral tudi izpolnjevati vse izravnalne ukrepe, ki jih zahteva pristojni organ, da bi bili izpolnjeni cilji določbe, iz katere je bilo zaprošeno izvzetje, ali da bi ohranili zaščito vlagateljev, celovitost trgov ali finančno stabilnost.

(26)

Na zaprosilo upravljavca DLT MTF bi moralo biti pristojnim organom dovoljeno, da odobrijo izvzetje iz obveznosti posredovanja v skladu z Direktivo 2014/65/EU. Trenutno smejo tradicionalni večstranski sistemi trgovanja kot člane ali udeležence uvrstiti samo investicijska podjetja, kreditne institucije in druge osebe z zadostno sposobnostjo trgovanja in usposobljenostjo ter vzdrževanimi ustreznimi organizacijskimi ureditvami in viri. Nasprotno pa številne platforme za trgovanje s kriptosredstvi ponujajo dostop brez posrednika in malim vlagateljem zagotavljajo neposreden dostop. Zato bi lahko bila ena od možnih regulativnih ovir za razvoj večstranskega sistema trgovanja za finančne instrumente DLT obveznost uporabe posrednikov iz Direktive 2014/65/EU. Na zaprosilo upravljavca DLT MTF bi zato moralo biti pristojnemu organu dovoljeno, da odobri začasno izvzetje iz te obveznosti posredovanja, da bi malim vlagateljem zagotovil neposreden dostop in jim omogočil poslovanje za svoj račun, pod pogojem, da so vzpostavljeni ustrezni zaščitni ukrepi glede zaščite vlagateljev, da mali vlagatelji izpolnjujejo določene pogoje ter da upravljavec izpolnjuje morebitne dodatne ukrepe za zaščito vlagateljev, ki jih naloži pristojni organ. Mali vlagatelji, ki imajo neposreden dostop do DLT MTF kot člani ali udeleženci na podlagi izvzetja iz obveznosti posredovanja, se ne bi smeli šteti za investicijska podjetja v smislu Direktive 2014/65/EU zgolj zato, ker so člani ali udeleženci DLT MTF.

(27)

Na zaprosilo upravljavcev DLT MTF bi moralo biti pristojnim organom dovoljeno tudi, da odobrijo izvzetje iz zahtev glede poročanja o poslih v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014, če DLT MTF izpolnjuje določene pogoje.

(28)

Za odobritev izvzetja v skladu s to uredbo bi moral upravljavec DLT MTF dokazati, da je zaprošeno izvzetje sorazmerno in omejeno na uporabo tehnologije razpršene evidence, kot je opisano v njegovem poslovnem načrtu, ter da je zaprošeno izvzetje omejeno na DLT MTF in se ne širi na noben drug večstranski sistem trgovanja, ki ga upravlja isto investicijsko podjetje ali upravljavec trga.

(29)

Na zaprosilo CDD, ki upravlja DLT SS, bi morali pristojni organi imeti možnost odobritve več začasnih izvzetij, če ta izpolnjuje pogoje, povezane s takimi izvzetji, in vse dodatne zahteve iz te uredbe za obravnavanje novih oblik tveganj, ki jih povzroča uporaba tehnologije razpršene evidence. CDD, ki upravlja DLT SS, bi morala tudi izpolnjevati vse izravnalne ukrepe, ki jih zahteva pristojni organ, da bi bili izpolnjeni cilji določbe, iz katere je bilo zaprošeno izvzetje, ali da bi ohranili zaščito vlagateljev, celovitost trgov ali finančno stabilnost.

(30)

Dovoljeno bi moralo biti, da se CDD, ki upravljajo DLT SS, izvzame iz nekaterih določb Uredbe (EU) št. 909/2014, ki bi verjetno ustvarile regulativne ovire za razvoj DLT SS. Izvzetje bi na primer moralo biti možno v obsegu, da se pravila iz navedene uredbe, ki se uporabljajo za CDD in ki se nanašajo na pojme „dematerializirana oblika“, „račun vrednostnih papirjev“ ali „prenosni nalogi“, ne uporabljajo za CDD, ki upravljajo DLT SS, z izjemo zahtev za povezave CDD, ki bi se morale uporabljati smiselno. Kar zadeva pojem „račun vrednostnih papirjev“, bi izvzetje zajelo pravila o evidentiranju vrednostnih papirjev, celoti izdaje in ločevanju računov. CDD sicer upravljajo sisteme poravnave vrednostnih papirjev tako, da knjižijo v dobro in bremenijo račune vrednostnih papirjev svojih udeležencev, vendar dvostavno ali večstavno knjigovodstvo računov vrednostnih papirjev v DLT SS morda ni vedno izvedljivo. Zato bi moralo biti možno izvzetje tudi za CDD, ki upravlja DLT SS, iz pravil iz Uredbe (EU) št. 909/2014, ki se nanašajo na pojem ali „nematerializirana oblika“, kadar bi bilo tako izvzetje potrebno, da se omogoči evidentiranje finančnih instrumentov DLT v razpršeni evidenci. Vendar bi morala CDD, ki upravlja DLT SS, še vedno zagotoviti celovitost izdaje finančnih instrumentov DLT v razpršeni evidenci in ločevanje finančnih instrumentov DLT, ki pripadajo različnim udeležencem.

(31)

Za CDD, ki upravlja DLT SS, bi morale vedno veljati določbe Uredbe (EU) št. 909/2014, v skladu s katerimi je CDD, ki storitve ali dejavnosti odda v zunanje izvajanje tretji osebi, še naprej v celoti odgovorna za izpolnjevanje vseh svojih obveznosti iz navedene uredbe in mora zagotoviti, da zunanje izvajanje ne povzroči prenosa njene odgovornosti. Uredba (EU) št. 909/2014 CDD, ki upravljajo DLT SS, dovoljuje samo, da osnovno storitev ali dejavnost oddajo v zunanje izvajanje šele po prejemu dovoljenja pristojnega organa. CDD, ki upravlja DLT SS, bi zato morala imeti možnost, da zaprosi za izvzetje iz te zahteve za dovoljenje, kadar CDD dokaže, da zahteva ni združljiva z uporabo tehnologije razpršene evidence, kot je predvidena v njenem poslovnem načrtu. Prenos nalog v zvezi z delovanjem DLT SS ali uporabo tehnologije razpršene evidence za izvedbo poravnave se ne bi smel šteti za zunanje izvajanje v smislu Uredbe (EU) št. 909/2014.

(32)

Obveznost posredovanja prek kreditne institucije ali investicijskega podjetja, da se malim vlagateljem prepreči, da bi pridobili neposredni dostop do sistemov poravnave in dostave, ki jih upravlja CDD, bi lahko ustvarila regulativno oviro za razvoj alternativnih modelov poravnave na podlagi tehnologije razpršene evidence, ki malim vlagateljem omogočajo neposreden dostop. Zato bi bilo treba CDD, ki upravljajo DLT SS, dovoliti izvzetje v smislu, da se šteje, da pojem „udeleženec“ iz Direktive 98/26/ES vključuje, pod določenimi pogoji, druge osebe kot tiste iz navedene direktive. Ko CDD, ki upravlja DLT SS, zaprosi za izvzetje iz obveznosti posredovanja v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, bi morala zagotoviti, da osebe, ki bodo uvrščene kot udeleženci, izpolnjujejo določene pogoje. CDD, ki upravlja DLT SS, bi morala zagotoviti, da imajo njeni udeleženci zadostno raven sposobnosti, usposobljenosti, izkušenj in znanja na področju dejavnosti potrgovanja in delovanja tehnologije razpršene evidence.

(33)

Subjekti, ki so upravičeni do sodelovanja v CDD v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 ustrezajo subjektom, ki so upravičeni do sodelovanja v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, ki je določen in priglašen v skladu z Direktivo 98/26/ES, saj Uredba (EU) št. 909/2014 zahteva, da so sistemi poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, določeni in priglašeni v skladu z Direktivo 98/26/ES. Zato upravljavec sistema poravnave vrednostnih papirjev na podlagi tehnologije razpršene evidence, ki želi biti izvzet iz zahtev glede udeležbe iz Uredbe (EU) št. 909/2014, ne bi izpolnjeval zahtev glede udeležbe iz Direktive 98/26/ES. Zato takega sistema poravnave vrednostnih papirjev ni mogoče določiti in priglasiti v skladu z navedeno direktivo in iz tega razloga se v tej uredbi ne navaja kot „sistem poravnave vrednostnih papirjev DLT“, temveč kot DLT SS. Ta uredba bi morala CDD omogočati, da upravlja DLT SS, ki se ne šteje za sistem poravnave vrednostnih papirjev, določen v skladu z Direktivo 98/26/ES, in na voljo bi moralo biti izvzetje iz pravil o dokončnosti poravnave iz Uredbe (EU) št. 909/2014 ob upoštevanju določenih izravnalnih ukrepov, vključno s posebnimi izravnalnimi ukrepi za zmanjšanje tveganj v zvezi z insolventnostjo, saj se zaščitni ukrepi v primeru insolventnosti v skladu z Direktivo 98/26/ES ne uporabljajo. Vendar tako izvzetje ne bi preprečilo določitve in priglasitve DLT SS, ki izpolnjuje vse zahteve iz Direktive 98/26/ES, kot sistema poravnave vrednostnih papirjev v skladu z navedeno direktivo.

(34)

Uredba (EU) št. 909/2014 spodbuja poravnavo poslov v centralnobančnem denarju. Kadar poravnava gotovinskih plačil v centralnobančnem denarju ni praktična in ni na voljo, bi moralo biti mogoče, da se poravnava izvede prek lastnih računov CDD v skladu z navedeno uredbo ali prek računov, odprtih pri kreditni instituciji (v nadaljnjem besedilu: denar komercialnih bank). Navedeno pravilo je morda težko uporabljati za DLT SS, saj bi morala CDD izvesti premike na denarnih računih hkrati z dostavo vrednostnih papirjev evidentiranih v razpršeni evidenci. Zato bi bilo treba CDD, ki upravljajo DLT SS, dovoliti začasno izvzetje iz določbe navedene uredbe o denarni poravnavi, da bi razvili inovativne rešitve v okviru pilotne ureditve z olajšanjem dostopa do denarja komercialnih bank ali uporabo „e-denarnih žetonov“. Za poravnavo v centralnobančnem denarju bi se lahko štelo, da ni praktična in da ni na voljo, če poravnava v centralnobančnem denarju v razpršeni evidenci ni na voljo.

(35)

Zahteve, povezane z denarno poravnavo v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, se še naprej uporabljajo zunaj pilotne ureditve, razen zahtev, ki se izkažejo za nepraktične v tehnološkem okolju razpršene evidence. Upravljavci tržnih infrastruktur DLT bi zato morali v svojih poslovnih načrtih opisati, kako nameravajo doseči skladnost z naslovom IV Uredbe (EU) št. 909/2014 v primeru, da bi pozneje izstopili iz pilotne ureditve.

(36)

Uredba (EU) št. 909/2014 zahteva, da CDD omogoči dostop do druge CDD ali drugih tržnih infrastruktur na nediskriminatoren in pregleden način. Omogočanje dostopa do CDD, ki upravlja DLT SS, je lahko tehnično zahtevnejše, obremenjujoče ali težko dosegljivo, saj interoperabilnost tradicionalnih sistemov s tehnologijo razpršene evidence še ni bila preizkušena. Zato bi morala obstajati tudi možnost, da se DLT SS odobri izvzetje iz te zahteve, če dokaže, da je uporaba te zahteve nesorazmerna z obsegom dejavnosti DLT SS.

(37)

Ne glede na zahtevo, iz katere se zahteva izvzetje, bi morala CDD, ki upravlja DLT SS, dokazati, da je zahtevano izvzetje sorazmerno in upravičeno z uporabo tehnologije razpršene evidence. Izvzetje bi moralo biti omejeno na DLT SS in ne bi smelo zajemati drugih sistemov poravnave, ki jih upravlja ista CDD.

(38)

Za tržne infrastrukture DLT in njihove upravljavce bi morale v primerjavi s tradicionalnimi tržnimi infrastrukturami veljati tudi dodatne zahteve. Dodatne zahteve so potrebne, da se preprečijo tveganja, povezana z uporabo tehnologije razpršene evidence ali načinom delovanja tržne infrastrukture DLT. Zato bi moral upravljavec tržne infrastrukture DLT izdelati jasen poslovni načrt, v katerem bi bilo podrobno opisano, kako se bo DLT uporabljala in kakšni so veljavni pravni pogoji.

(39)

Upravljavci tržnih infrastruktur DLT bi morali določiti ali po potrebi dokumentirati pravila o delovanju tehnologije razpršene evidence, ki jo uporabljajo, vključno s pravili za dostop do razpršene evidence in uvrstitev v trgovanje v njej, pravili o udeležbi validacijskih vozlišč in pravili za obravnavanje morebitnih nasprotij interesov ter ukrepi za upravljanje tveganj.

(40)

Od upravljavca tržne infrastrukture DLT bi bilo treba zahtevati, da člane, udeležence, izdajatelje in stranke obvesti o tem, kako namerava opravljati svoje dejavnosti in kako bo uporaba tehnologije razpršene evidence odstopala od načina, na katerega tradicionalni večstranski sistem trgovanja ali CDD, ki upravlja sistem poravnave vrednostnih papirjev, storitve običajno opravljajo.

(41)

Tržne infrastrukture DLT bi morale imeti vzpostavljene posebne in zanesljive ureditve IT in kibernetske ureditve v zvezi z uporabo tehnologije razpršene evidence. Takšne ureditve bi morale biti sorazmerne z naravo, obsegom in kompleksnostjo poslovnega načrta upravljavca tržne infrastrukture DLT. Te ureditve bi morale zagotavljati tudi kontinuiteto in stalno preglednost, razpoložljivost, zanesljivost in varnost zagotovljenih storitev, vključno z zanesljivostjo vseh uporabljenih pametnih pogodb, ne glede na to, ali te pametne pogodbe ustvari sama tržna infrastruktura DLT ali tretja oseba po postopku zunanjega izvajanja. Tržne infrastrukture DLT bi morale zagotavljati tudi celovitost, varnost, zaupnost, razpoložljivost in dostopnost podatkov, shranjenih v razpršeni evidenci. Pristojni organ tržne infrastrukture DLT bi moral imeti možnost zahtevati revizijo, s katero bi bilo zagotovljeno, da splošne ureditve IT in kibernetske ureditve tržne infrastrukture DLT ustrezajo svojemu namenu. Stroške takšne revizije bi moral kriti upravljavec tržne infrastrukture DLT.

(42)

Kadar poslovni načrt upravljavca tržne infrastrukture DLT vključuje hrambo denarnih sredstev strank, kot so denar ali njegovi ustrezniki, finančnih instrumentov DLT ali načinov za dostop do takih finančnih instrumentov DLT, tudi v obliki kriptografskih ključev, bi morala imeti tržna infrastruktura na podlagi DLT vzpostavljene ustrezne ureditve za hrambo teh sredstev. Upravljavci tržnih infrastruktur DLT sredstev strank ne bi smeli uporabljati za svoj lastni račun, razen s predhodnim izrecnim pisnim soglasjem svojih strank. Tržna infrastruktura DLT bi morala ločiti denarna sredstva strank in finančne instrumente DLT ter načine za dostop do takih sredstev, od njihovih lastnih sredstev ali od sredstev drugih strank. Splošne ureditve IT in kibernetske ureditve tržnih infrastruktur na podlagi DLT bi morale zagotoviti, da so sredstva strank zaščitena pred goljufijami, kibernetskimi napadi in drugimi resnimi operativnimi nepravilnostmi.

(43)

V času izdaje posebnega dovoljenja bi morali imeti upravljavci tržnih infrastruktur DLT vzpostavljeno tudi verodostojno izhodno strategijo v primeru ukinitve pilotne ureditve ali odvzema posebnega dovoljenja ali preklica nekaterih odobrenih izvzetij ali preseganja mejnih vrednosti, določenih v tej uredbi. Ta strategija bi morala vključevati prehod ali vrnitev njihovih operacij na podlagi tehnologije razpršene evidence v tradicionalne tržne infrastrukture. V ta namen bi si morali novi udeleženci ali upravljavci DLT TSS, ki ne upravljajo tradicionalne tržne infrastrukture, na katero bi lahko prenesli finančne instrumente DLT, prizadevati za sklenitev dogovorov z upravljavci tradicionalnih tržnih infrastruktur. To je zlasti pomembno za evidentiranje finančnih instrumentov DLT. Zato bi morale za CDD veljati nekatere zahteve za vzpostavitev tovrstnih ureditev. Poleg tega bi morale CDD te dogovore skleniti na nediskriminatoren način in bi morale imeti možnost zaračunati razumno komercialno pristojbino na podlagi dejanskih stroškov.

(44)

Posebno dovoljenje, izdano upravljavcu tržne infrastrukture DLT, bi moralo na splošno slediti istim postopkom kot so tisti za dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 ali Direktivo 2014/65/EU. Vendar bi moral prosilec pri vložitvi vloge za posebno dovoljenje v skladu s to uredbo navesti izvzetja, za katera zaproša. Pristojni organ bi moral pred izdajo posebnega dovoljenja tržni infrastrukturi DLT zagotoviti ESMA vse ustrezne informacije. ESMA bi moral po potrebi izdati nezavezujoče mnenje o zaprošenih izvzetjih ali ustreznosti tehnologije razpršene evidence za namene te uredbe. To nezavezujoče mnenje se ne bi smelo šteti za mnenje v smislu Uredbe (EU) št. 1095/2010. ESMA bi se moral pri pripravi mnenja posvetovati s pristojnimi organi drugih držav članic. ESMA bi si moral v svojem nezavezujočem mnenju prizadevati za zaščito vlagateljev, celovitost trga in finančno stabilnost. Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in pošteno konkurenco na celotnem notranjem trgu, bi moral biti cilj nezavezujočega mnenja in smernic ESMA zagotoviti skladnost in sorazmernost izvzetij, ki jih odobrijo različni pristojni organi v Uniji, tudi pri ocenjevanju ustreznosti različnih vrst tehnologije razpršene evidence, ki jih uporabljajo upravljavci za namene te uredbe.

(45)

Evidentiranje vrednostnih papirjev, vodenje računov vrednostnih papirjev in upravljanje sistemov poravnave so dejavnosti, ki so zajete tudi v neharmoniziranih določbah nacionalnega prava, kot je pravo gospodarskih družb in vrednostnih papirjev. Zato je pomembno, da upravljavci tržnih infrastruktur DLT upoštevajo vsa veljavna pravila in to omogočajo tudi svojim uporabnikom.

(46)

Pristojni organ, ki obravnava vlogo upravljavca tržne infrastrukture DLT, bi moral imeti možnost, da zavrne izdajo posebnega dovoljenja, če obstajajo razlogi za domnevo, da tržna infrastruktura DLT ne bi mogla izpolnjevati veljavnih določb prava Unije ali določb nacionalnega prava, ki ne spadajo na področje uporabe prava Unije, če obstajajo razlogi za domnevo, da bi tržna infrastruktura DLT pomenila tveganje za zaščito vlagateljev, celovitost trga ali finančno stabilnost, ali če je vloga poskus izogibanja obstoječim zahtevam.

(47)

V posebnem dovoljenju, ki ga pristojni organ izda upravljavcu tržne infrastrukture DLT, bi morala biti navedena izvzetja, odobrena navedeni tržni infrastrukturi DLT. Veljati bi moralo po vsej Uniji, vendar le za čas pilotnega režima. ESMA bi moral na svojem spletišču objaviti seznam tržnih infrastruktur DLT in seznam izvzetij, odobrenih vsaki od njih.

(48)

Posebna dovoljenja in izvzetja bi bilo treba izdati začasno za obdobje največ šestih let od datuma izdaje posebnega dovoljenja in bi morala veljati le za čas pilotnega režima. Navedeno šestletno obdobje bi moralo upravljavcem tržnih infrastruktur DLT zagotoviti dovolj časa, da svoje poslovne modele prilagodijo kakršnim koli spremembam pilotne ureditve in da v okviru pilotne ureditve delujejo na tržno donosen način. To bi ESMA in Komisiji tudi omogočilo zbiranje koristnih podatkov o delovanju pilotne ureditve po dodelitvi kritične mase posebnih dovoljenj in s tem povezanih izvzetij, ter poročanje o tem. Prav tako bi upravljavcem tržnih infrastruktur DLT omogočilo, da sprejmejo potrebne ukrepe za prenehanje svojih dejavnosti ali za prehod na nov regulativni okvir na podlagi poročil ESMA in Komisije.

(49)

Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 909/2014 in Direktivo 2014/65/EU bi morali biti pristojni organi pooblaščeni, da odvzamejo posebno dovoljenje ali prekličejo kakršno koli izvzetje, odobreno tržni infrastrukturi DLT, kadar je bila ugotovljena pomanjkljivost v tehnologiji, na kateri temelji infrastruktura, ali storitvah in dejavnostih, ki jih zagotavlja upravljavec tržne infrastrukture DLT, če ta pomanjkljivost prevlada nad koristmi te storitve in dejavnosti, ali kadar je upravljavec tržne infrastrukture DLT kršil kakršne koli obveznosti, povezane z dovoljenji ali izvzetji, ki jih je odobril pristojni organ, ali kadar je upravljavec tržne infrastrukture DLT evidentiral finančne instrumente, ki presegajo mejne vrednosti, določene v tej uredbi, ali ne izpolnjujejo drugih pogojev, ki veljajo za finančne instrumente DLT v skladu s to uredbo. V okviru svoje dejavnosti bi moral imeti upravljavec tržne infrastrukture DLT možnost, da zaprosi za dodatna izvzetja poleg tistih, za katere je bilo zaprošeno ob prvotni vlogi za izdajo dovoljenja. V takem primeru bi bilo treba za posebna izvzetja zaprositi pristojni organ, in sicer na enak način, kot ob prvotni vlogi za izdajo dovoljenja tržni infrastrukturi DLT.

(50)

Ker bi lahko upravljavcem tržnih infrastruktur DLT v skladu s pilotno ureditvijo začasno odobrili izvzetja iz nekaterih določb obstoječe zakonodaje Unije, bi morali v obdobju veljavnosti svojega posebnega dovoljenja tesno sodelovati s pristojnimi organi in ESMA. Upravljavci tržnih infrastruktur DLT bi morali pristojne organe obvestiti o vseh bistvenih spremembah svojih poslovnih načrtov ali svojega kritičnega osebja, vseh dokazih o kibernetskih napadih ali drugih kibernetskih grožnjah, goljufijah ali resnih zlorabah, vseh spremembah informacij, zagotovljenih v času prvotne vloge za posebno dovoljenje, vseh tehničnih ali operativnih težavah, zlasti tistih, povezanih z uporabo tehnologije razpršene evidence, ter kakršnih koli novih tveganjih glede zaščite vlagateljev, celovitosti trga ali finančne stabilnosti, ki niso bila predvidena v času izdaje posebnega dovoljenja. Da se zagotovijo zaščita vlagateljev, celovitost trga in finančna stabilnost, bi moral pristojni organ, ko je bil obveščen o takšni bistveni spremembi, imeti možnost, da od tržne infrastrukture DLT zahteva, naj zaprosi za novo posebno dovoljenje ali izvzetje, ali pa sprejme kakršne koli korektivne ukrepe, ki se mu zdijo primerni. Upravljavci tržnih infrastruktur DLT bi morali pristojnemu organu na zahtevo zagotoviti tudi vse ustrezne informacije. Pristojni organi bi morali informacije, ki jih prejmejo od upravljavcev tržnih infrastruktur DLT, in informacije o korektivnih ukrepih posredovati ESMA.

(51)

Upravljavci tržnih infrastruktur DLT bi morali predložiti redna poročila svojim pristojnim organom. ESMA bi moral organizirati razprave o teh poročilih, da bi vsem pristojnim organom po vsej Uniji omogočila pridobivanje izkušenj o učinku tehnologije razpršene evidence in ugotavljanje, ali bi bilo treba spremeniti zakonodajo Unije o finančnih storitvah, da bi se omogočila uporaba tehnologije razpršene evidence v večjem obsegu.

(52)

Pomembno je, da se v času delovanja pilotne ureditve pogosto spremlja in ocenjuje njen okvir in delovanje, da bi upravljavcem tržnih infrastruktur DLT priskrbeli čim več informacij. ESMA bi moral objavljati letna poročila, da bi udeleženci na trgu bolje razumeli delovanje in razvoj trgov ter da bi jim pojasnil uporabo pilotne ureditve. Ta letna poročila bi morala vključevati najnovejše informacije o najpomembnejših trendih in tveganjih. Ta letna poročila bi bilo treba predložiti Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

(53)

Tri leta po datumu začetka uporabe te uredbe bi moral ESMA Komisiji predstaviti poročilo, ki vsebuje njegovo oceno pilotne ureditve. Komisija bi morala na podlagi poročila ESMA poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. V tem poročilu bi bilo treba oceniti stroške in koristi podaljšanja pilotne ureditve za nadaljnje obdobje, razširitve pilotne ureditve na druge vrste finančnih instrumentov, drugačne spremembe pilotne ureditve, vzpostavitve stalne pilotne ureditve s predlaganjem ustreznih sprememb zakonodaje Unije o finančnih storitvah ali ukinitve pilotne ureditve. Izogniti bi se bilo treba temu, da bi imeli dve vzporedni ureditvi za tržne infrastrukture, ki temeljijo na DLT, in tržne infrastrukture, ki ne temeljijo na DLT. Če bo pilotna ureditev uspešna, bi lahko s spremembo ustrezne zakonodaje Unije o finančnih storitvah, s katero bi se vzpostavil enoten skladen okvir, postala stalna.

(54)

V obstoječi zakonodaji Unije o finančnih storitvah so bile ugotovljene nekatere potencialne vrzeli, kar zadeva njeno uporabo za kriptosredstva, ki se štejejo za finančne instrumente. Zlasti regulativni tehnični standardi iz Uredbe (EU) št. 600/2014 v zvezi z nekaterimi zahtevami glede sporočanja podatkov ter zahtevami glede preglednosti pred trgovanjem in po njem niso dobro prilagojeni finančnim instrumentom, izdanim na podlagi tehnologije razpršene evidence. Sekundarni trgi finančnih instrumentov, ki se izdajajo na podlagi tehnologije razpršene evidence ali podobne tehnologije, so še vedno v nastajanju, zato bi se lahko njihove značilnosti razlikovale od trgov finančnih instrumentov, ki uporabljajo tradicionalno tehnologijo. Pravila iz teh regulativnih tehničnih standardov bi se morala uporabljati za vse finančne instrumente, ne glede na uporabljeno tehnologijo. Zato bi moral ESMA v skladu z obstoječimi mandati iz Uredbe (EU) št. 600/2014 za pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov izvesti celovito oceno teh regulativnih tehničnih standardov in predlagati vse potrebne spremembe, da se zagotovi učinkovita uporaba pravil iz navedene uredbe za finančne instrumente DLT. ESMA bi moral pri izvajanju te ocene upoštevati posebnosti finančnih instrumentov DLT in ali potrebujejo prilagoditev standardov, ki bi omogočali razvoj teh finančnih instrumentov, ne da bi bili ogroženi cilji pravil iz regulativnih tehničnih standardov, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) št. 600/2014.

(55)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi regulativnih ovir pri razvoju tržnih infrastruktur DLT za kriptosredstva, ki se štejejo za finančne instrumente, ki izhajajo iz zakonodaje Unije o finančnih storitvah, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(56)

Ta uredba ne posega v Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta (13). Istočasno bi bilo treba v zvezi s subjekti z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2014/65/EU uporabiti mehanizme za poročanje o kršitvah Uredbe (EU) št. 600/2014 ali Direktive 2014/65/EU, ki so vzpostavljeni v skladu z navedeno direktivo. V zvezi s subjekti z dovoljenjem v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 bi bilo treba uporabiti mehanizme za poročanje o kršitvah navedene uredbe, ki so vzpostavljeni v skladu z navedeno uredbo.

(57)

Delovanje tržnih infrastruktur DLT bi lahko vključevalo obdelavo osebnih podatkov. Kadar je za namene te uredbe potrebna obdelava osebnih podatkov, bi se ta obdelava morala izvesti v skladu z veljavnim pravom Unije o varstvu osebnih podatkov. Ta uredba ne posega v uredbi (EU) 2016/679 (14) in (EU) 2018/1725 (15) Evropskega parlamenta in Sveta. V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 23. aprila 2021.

(58)

Uredba (EU) št. 600/2014 določa prehodno obdobje, v katerem nediskriminatoren dostop do CNS ali mesta trgovanja iz navedene uredbe ne velja za CNS ali mesta trgovanja, ki so pri svojih pristojnih organih zaprosila za uporabo prehodne ureditve v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi. Obdobje, v katerem bi lahko pristojni organ CNS ali mesto trgovanja v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, izvzel iz pravil o nediskriminatornem dostopu, se je izteklo 3. julija 2020. Večja negotovost in nestanovitnost trgov sta negativno vplivali na operativna tveganja CNS in mest trgovanja, zato je bil datum začetka uporabe nove ureditve odprtega dostopa za CNS in mesta trgovanja, ki ponujajo storitve trgovanja in kliringa v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, s členom 95 Uredbe (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta (16) preložen za eno leto, in sicer na 3. julij 2021. Razlogi za preložitev datuma začetka uporabe nove ureditve odprtega dostopa so še vedno prisotni. Poleg tega bi lahko bila ureditev odprtega dostopa v nasprotju z vzporednimi cilji politike spodbujanja trgovanja in inovacij v Uniji, saj bi lahko odvračala od inovacij na področju izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, ker bi konkurentom, ki so upravičenci do odprtega dostopa, omogočila uporabo infrastrukture in naložb uveljavljenih podjetij, da bi ponudili konkurenčne proizvode z nizkimi vnaprejšnjimi stroški. Vzdrževanje sistema, po katerem se kliring in trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti opravljata v vertikalno integriranem subjektu, je tudi v skladu z dolgoletnimi mednarodnimi trendi. Datum začetka uporabe nove ureditve odprtega dostopa bi bilo zato treba preložiti še za dve leti, in sicer na 3. julij 2023.

(59)

Trenutna opredelitev pojma finančni instrument v Direktivi 2014/65/EU izrecno ne vključuje finančnih instrumentov, izdanih z uporabo vrste tehnologij, ki podpira razpršeno evidentiranje šifriranih podatkov, in sicer tehnologije razpršene evidence. Da bi s tovrstnimi finančnimi instrumenti lahko trgovali na trgu v skladu z obstoječim pravnim okvirom, bi bilo treba opredelitev finančnih instrumentov iz Direktive 2014/65/EU spremeniti, da bi jih vključevala.

(60)

Ta uredba določa regulativni okvir za tržne infrastrukture DLT, vključno s tistimi, ki izvajajo storitve poravnave, splošni regulativni okvir za sisteme poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravljajo CDD, pa je določen v Uredbi (EU) št. 909/2014, ki vključuje tudi določbe o disciplini pri poravnavi. Ureditev glede discipline pri poravnavi zajema pravila za poročanje o neuspešnih poravnavah, pobiranje in razdelitev denarnih kazni ter obvezne kritne nakupe. V skladu z regulativnimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014, se določbe o disciplini pri poravnavi uporabljajo od 1. februarja 2022. Vendar so deležniki predložili dokaze, da bi obvezni kritni nakupi lahko povečali likvidnostni pritisk in stroške vrednostnih papirjev, pri katerih obstaja tveganje, da bodo predmet kritnega nakupa. Tak učinek bi se lahko še povečal v primeru nestanovitnosti trga. Iz vseh teh razlogov bi lahko uporaba pravil o obveznih kritnih nakupih, kot so določena v Uredbi (EU) št. 909/2014, negativno vplivala na učinkovitost in konkurenčnost kapitalskih trgov v Uniji. To bi lahko povzročilo večje cenovne razpone med ponudbo in povpraševanjem, manjšo učinkovitost trga in zmanjšane spodbud za posojanje vrednostnih papirjev na trgih posoje vrednostnih papirjev in repo poslov ter za poravnavo transakcij s CDD s sedežem v Uniji. Zato se pričakuje, da bi stroški uporabe pravil o obveznih kritnih nakupih prevladali nad morebitnimi koristmi. Ob upoštevanju takšnega morebitnega negativnega učinka bi bilo treba Uredbo (EU) št. 909/2014 spremeniti, da se za vsak ukrep discipline pri poravnavi omogoči drugačen datum začetka uporabe, s čimer bi lahko datum začetka uporabe pravil o obveznih kritnih nakupih znova preložili. Ta preložitev bi Komisiji omogočila, da v okviru prihodnjega zakonodajnega predloga o pregledu Uredbe (EU) št. 909/2014 oceni, kako bi bilo treba spremeniti okvir discipline pri poravnavi, zlasti pravila o obveznih kritnih nakupih, da bi se upoštevali in obravnavali navedeni pomisleki. Poleg tega bi s tako preložitvijo zagotovili, da udeleženci na trgu, vključno s tistimi tržnimi infrastrukturami DLT, za katere bi veljala ureditev discipline pri poravnavi, ne bi imeli dvakratnih stroškov izvajanja, če bi se ta pravila spremenila zaradi pregleda Uredbe (EU) št. 909/2014.

(61)

Delovanje tržne infrastrukture DLT ne bi smelo spodkopavati podnebnih politik držav članic. Zato je pomembno še naprej spodbujati razvoj nizkoemisijskih oziroma brezemisijskih tehnologij razpršene evidence in naložbe vanje –