UREDBA (EU) 2023/588 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. marca 2023 o vzpostavitvi Programa Unije za varno povezljivost za obdobje 2023–2027

(1)

Evropski svet je v svojih sklepih z zasedanja 19. in 20. decembra 2013 izrazil zadovoljstvo s pripravami za naslednjo generacijo vladnih satelitskih komunikacij v tesnem sodelovanju med državami članicami, Komisijo in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA). Vladne satelitske komunikacije so bile prav tako opredeljene kot eden od elementov globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije iz junija 2016. Vladne satelitske komunikacije bi morale prispevati k odzivu EU na hibridne grožnje in podpirati strategijo EU za pomorsko varnost ter politiko EU za Arktiko.

(2)

Evropski svet je v sklepih z dne 21. in 22. marca 2019 poudaril, da mora Unija narediti nadaljnji korak pri razvoju konkurenčnega, varnega, vključujočega in etičnega digitalnega gospodarstva z vrhunsko povezljivostjo.

(3)

V sporočilu Komisije z dne 22. februarja 2021 z naslovom „Akcijski načrt o sinergijah med civilno, obrambno in vesoljsko industrijo“ je naveden cilj, da bo „vsem v Evropi omogočil dostop do povezljivosti visoke hitrosti in zagotovil odporen sistem povezljivosti, ki bo Evropi omogočal, da ostane povezana, ne glede na to, kaj se zgodi“.

(4)

V strateškem kompasu za varnost in obrambo, ki ga je Svet sprejel 21. marca 2022, je priznano, da vesoljska infrastruktura Unije in njenih držav članic prispeva k naši odpornosti in ponuja ključne storitve, ki nadomeščajo ali dopolnjujejo zemeljske infrastrukture za telekomunikacije. Zato se v njem poziva, naj se v Uniji pripravi predlog o varnem globalnem komunikacijskem sistemu Unije, ki temelji na vesoljski tehnologiji.

(5)

Ena izmed komponent Vesoljskega programa Unije, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/696 Evropskega parlamenta in Sveta (2), je GOVSATCOM, katerega cilj je zagotoviti dolgoročno razpoložljivost zanesljivih, varnih, razširljivih in stroškovno učinkovitih satelitskih komunikacijskih storitev za uporabnike GOVSATCOM. Uredba (EU) 2021/696 predvideva, da se bo v prvi fazi komponente GOVSATCOM, ki bo trajala približno do leta 2025, obstoječa zmogljivost združevala in delila prek vozlišča GOVSATCOM. V zvezi s tem mora Komisija zmogljivosti GOVSATCOM pridobiti od držav članic z nacionalnimi sistemi in vesoljskimi zmogljivostmi ter od komercialnih ponudnikov satelitskih komunikacij ali storitev, pri čemer mora upoštevati bistvene varnostne interese Unije.

V tej prvi fazi je treba storitve GOVSATCOM uvesti na podlagi postopnega pristopa, ob upoštevanju povečevanja infrastrukturnih zmogljivosti vozlišča GOVSATCOM. Ta pristop temelji tudi na predpostavki, da bo, če se v prvi fazi pri podrobni analizi prihodnje ponudbe in povpraševanja ugotovi, da ne zadostuje za pokrivanje naraščajočega povpraševanja, potreben prehod na drugo fazo in razvoj dodatne prilagojene vesoljske infrastrukture ali zmogljivosti prek sodelovanja z zasebnim sektorjem, na primer s satelitskimi operaterji v Uniji.

(6)

Politični in varnostni odbor Sveta je 22. marca 2017 odobril dokument z naslovom „High Level Civil Military User Needs for Governmental Satellite Communications (GOVSATCOM)“ (Potrebe civilnih in vojaških uporabnikov na visoki ravni po vladnih satelitskih komunikacijah), ki ga je pripravila Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) in ki združuje potrebe vojaških uporabnikov, ki jih je opredelila Evropska obrambna agencija v svojih skupnih ciljih glede osebja, sprejetih leta 2013, ter potrebe civilnih uporabnikov, ki jih je zbrala Komisija. Naknadne analize Komisije so pokazale, da sedanja ponudba Unije za satelitsko komunikacijo, ki temelji na zmogljivostih držav članic z nacionalnimi sistemi in zasebnem sektorju, ne more zadovoljiti nekaterih novih potreb vladnega povpraševanja, ki se približujejo rešitvam z višjo stopnjo varnosti, nizki latenci in svetovni pokritosti. Te potrebe bi bilo treba redno spremljati in ponovno ocenjevati.

(7)

Nedavni tehnični napredek je omogočil pojav komunikacijskih konstelacij v negeostacionarni tirnici, ki postopno ponujajo storitve povezljivosti z visoko hitrostjo in nizko latenco. Zato je še priložnost za obravnavo naraščajočih potreb uporabnikov, ki jih pooblastijo vlade, z razvojem in uvedbo dodatne infrastrukture, saj so v Uniji trenutno na voljo prijave frekvenc pri Mednarodni telekomunikacijski zvezi, ki so potrebne za zagotavljanje zahtevanih storitev. Če te prijave frekvenc ne bodo izkoriščene, bodo zastarele in bodo dodeljene drugim akterjem. Ker so frekvence in orbitalna mesta vse redkejši vir, bi morala Komisija z odprtim in preglednim postopkom z državami članicami izkoristiti to priložnost, da z državami članicami, ki zagotavljajo prijave frekvenc, sklene posebne licenčne sporazume za zagotavljanje vladnih storitev na podlagi vladne infrastrukture. Zasebni sektor je odgovoren za pridobitev pravic v zvezi s prijavami frekvenc, ki so potrebne za zagotavljanje komercialnih storitev.

(8)

Vladni akterji Unije vse bolj povprašujejo po varnih in zanesljivih vesoljskih storitvah satelitske komunikacije, zlasti ker so te najbolj uresničljiva možnost v okoliščinah, v katerih zemeljskih komunikacijskih sistemov ni ali pa so ti moteni ali nezanesljivi. Cenovno dostopen in stroškovno učinkovit dostop do satelitskih komunikacij je nujen tudi na območjih, kjer ni prizemne infrastrukture, med drugim nad oceani, v zračnem prostoru, na oddaljenih območjih in tam, kjer je prizemna infrastruktura resno motena ali nezanesljiva v kriznih razmerah. Satelitske komunikacije lahko povečajo splošno odpornost komunikacijskih omrežij, saj na primer ponujajo alternativo v primeru fizičnih napadov na lokalno prizemno infrastrukturo ali kibernetskih napadov na njej, nezgod ali naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek.

(9)

Unija bi morala omogočiti zagotavljanje odpornih, globalnih, varnih, zaščitenih, neprekinjenih, zagotovljenih in prožnih rešitev satelitske komunikacije za naraščajoče vladne potrebe in zahteve, ki temeljijo na tehnološki in industrijski bazi Unije, da bi tako povečala odpornost delovanja institucij držav članic in Unije.

(10)

Zato je pomembno vzpostaviti nov program, in sicer Program Unije za varno povezljivost (v nadaljnjem besedilu: Program), ki bo zagotavljal satelitsko in večorbitalno komunikacijsko infrastrukturo Unije za vladno uporabo, hkrati pa bo v okviru komponente GOVSATCOM združeval in dopolnjeval obstoječe in prihodnje nacionalne in evropske zmogljivosti ter nadalje razvijal pobudo za evropsko infrastrukturo za kvantno komunikacijo (EuroQCI) in jo postopoma vključeval v sistem varne povezljivosti.

(11)

Program bi moral izpolnjevati nove vladne potrebe po rešitvah z višjo stopnjo varnosti, nizki latenci in globalni pokritosti. Moral bi zagotoviti varne, avtonomne, zanesljive in stroškovno učinkovite satelitske vladne komunikacijske storitve ter njihovo dolgoročno razpoložljivost po vsem svetu ter s tem podpreti odpornost in zaščito kritične infrastrukture, spremljanje razmer, zunanje ukrepe, krizno upravljanje, pa tudi aplikacije, ki so kritičnega pomena za gospodarstvo, varnost in obrambo Unije in držav članic, prek namenske vladne infrastrukture, ki bi vključevala in dopolnjevala zmogljivosti GOVSATCOM. Poleg tega bi moral Program prednostno skrbeti za zagotavljanje vladnih storitev in omogočiti opravljanje komercialnih storitev s strani evropskega zasebnega sektorja prek komercialne infrastrukture, ob upoštevanju tržne raziskave, vključno s posvetovanjem z uporabniki, ki jih pooblastijo vlade.

(12)

Sklep (EU) 2022/2481 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa vrsto ciljev za spodbujanje razvoja odporne, varne, učinkovite in trajnostne digitalne infrastrukture v Uniji, vključno z digitalnim ciljem za Komisijo in države članice, da bodo do leta 2030 dosegle gigabitno povezljivost za vse. Program bi moral omogočati povezljivost za državljane in podjetja v vsej Uniji in po svetu, med drugim tudi z zagotavljanjem dostopa do cenovno dostopnih visokohitrostnih širokopasovnih povezav, ki lahko prispevajo k odpravi komunikacijskih belih lis in povečanju kohezije po vsej Uniji, vključno z njenimi najbolj oddaljenimi regijami, podeželskimi, obrobnimi, oddaljenimi in izoliranimi območji in otoki. Satelitske storitve trenutno ne morejo nadomestiti zmogljivosti zemeljskih omrežij, lahko pa odpravijo digitalni razkorak in, kadar je ustrezno, celo prispevajo k splošnim ciljem Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(13)

Zato bi moral Program zajemati opredelitev, zasnovo, razvoj, potrjevanje ter povezane dejavnosti uvajanja za izgradnjo prvotne vesoljske in zemeljske infrastrukture, potrebne za zagotavljanje prvih vladnih storitev. Program bi moral nato vključevati dejavnosti postopne uvedbe, namenjene dokončanju tako vesoljske kot zemeljske infrastrukture, potrebne za zagotavljanje naprednih vladnih storitev, ki trenutno niso na voljo in presegajo najsodobnejše obstoječe evropske satelitske komunikacijske storitve. Poleg tega bi moral Program spodbujati razvoj uporabniških terminalov, ki lahko izkoriščajo izboljšane komunikacijske storitve. Dejavnosti izkoriščanja bi se morale začeti čim prej, pri čemer naj bi se prve vladne storitve začele zagotavljati do leta 2024, da bi se čim prej izpolnile potrebe uporabnikov, ki so jih pooblastile vlade. Program bi moral nato vključevati dejavnosti, katerih cilj je dokončati tako vesoljsko kot zemeljsko infrastrukturo, ki sta potrebni, da bi se do leta 2027 dosegla polna operativna zmogljivost. Dejavnosti izkoriščanja bi morale vključevati zagotavljanje vladnih storitev, delovanje, vzdrževanje in nenehno izboljševanje vesoljske in zemeljske infrastrukture, ko bosta ti uvedeni, ter razvoj prihodnjih generacij vladnih storitev.

(14)

Države članice so junija 2019 podpisale Deklaracijo o evropski infrastrukturi za kvantno komunikacijo (EuroQCI) (v nadaljnjem besedilu: Deklaracija), s katero so se dogovorile, da si bodo z medsebojnim sodelovanjem, s Komisijo in s podporo agencije ESA prizadevale za razvoj infrastrukture za kvantno komunikacijo, ki bo pokrivala celotno Unijo. V skladu z Deklaracijo je cilj pobude EuroQCI uvesti uradno potrjeno varno infrastrukturo med koncema za kvantno komunikacijo, ki bo omogočala prenos in shranjevanje informacij in podatkov ter povezovanje kritičnih sredstev za javno komunikacijo v vsej Uniji. Program bo prispeval k doseganju ciljev Deklaracije z razvojem vesoljske in zemeljske infrastrukture EuroQCI, ki bo vključena v vladno infrastrukturo Programa, ter z razvojem in uvajanjem prizemne infrastrukture EuroQCI, ki bo v lasti držav članic. Vesoljsko, zemeljsko in prizemno infrastrukturo EuroQCI bi bilo treba razviti v okviru Programa v dveh glavnih fazah, in sicer fazi predhodnega potrjevanja, ki bi lahko vključevala razvoj in potrjevanje več različnih tehnologij in komunikacijskih protokolov, ter fazi popolne uvedbe, vključno z ustreznimi rešitvami za medsatelitsko povezljivost in prenos podatkov med sateliti, zemeljsko in prizemno infrastrukturo.

(15)

Ena od glavnih funkcij EuroQCI bo omogočanje kvantnega razdeljevanja kriptografskih ključev (QKD). Tehnologija in izdelki QKD do zdaj niso dovolj zreli, da bi se lahko uporabljali za varovanje tajnih podatkov EU. Glavna vprašanja glede varnosti QKD, kot so standardizacija protokolov QKD, analiza stranskih kanalov in metodologija vrednotenja, še vedno niso razrešena. Program bi zato moral podpirati EuroQCI in omogočati vključitev odobrenih šifrirnih izdelkov v infrastrukturo, ko so na voljo.

(16)

Da bi tajne podatke EU zaščitili na zadovoljivo varen način, bi morale biti primarne rešitve za boj proti grožnjam, ki jih predstavlja kvantno računalništvo, kombinacija konvencionalnih rešitev, postkvantne kriptografije in po možnosti QKD v obliki hibridnih pristopov. Program bi zato moral uporabljati take pristope za zagotovitev najsodobnejše kriptografije in porazdelitve ključev.

(17)

Za razširitev zmogljivosti Unije za satelitsko komunikacijo bi morala infrastruktura Programa temeljiti na infrastrukturi, razviti za namene komponente GOVSATCOM, ter jo vključevati in dopolnjevati. Zlasti bi morala zemeljska infrastruktura Programa temeljiti na vozliščih GOVSATCOM, ki se glede na potrebe uporabnikov postopoma širijo z drugimi sredstvi zemeljskega segmenta, vključno s sredstvi držav članic, ki so pripravljene dodatno prispevati, na podlagi operativnih in varnostnih zahtev.

(18)

Program bi moral izboljšati varno povezljivost na geografskih območjih strateškega interesa, kot sta Afrika in Arktika, pa tudi baltska, črnomorska, sredozemska regija in Atlantik. Storitve, ki se zagotavljajo v okviru Programa, bi morale tudi prispevati h geopolitični odpornosti z nudenjem dodatne povezljivosti v skladu s cilji politike v teh regijah ter skupnim sporočilom Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 1. decembra 2021 z naslovom „Strategija Global Gateway“.

(19)

Brez poseganja v komunikacijske storitve bi lahko bili sateliti, zgrajeni za namene Programa, opremljeni s podsistemi, vključno s koristnim tovorom, s čimer bi se lahko okrepile zmogljivost in storitve komponent Vesoljskega programa Unije, kar bi omogočilo razvoj dodatnih nekomunikacijskih storitev, o katerih bi se odločal programski odbor v ustrezni sestavi, kot je določeno v Uredbi (EU) 2021/696, in ki bi se izvajale pod pogoji iz te uredbe. Če bodo ob upoštevanju potreb uporabnikov in proračunskih omejitev koristi za komponente Vesoljskega programa Unije ustrezno ugotovljene, bi lahko bili ti podsistemi razviti tako, da bi nudili alternativne storitve določanja položaja, navigacije in napovedovanja časa, ki dopolnjujejo sistem Galileo, zagotavljali oddajanje sporočil preko skupne evropske geostacionarne navigacijske storitve (EGNOS) z nižjo latenco in vesoljske senzorje za nadzor vesolja ter podpirali krepitev trenutnih zmogljivosti programa Copernicus, zlasti za nujne storitve in storitve civilne varnosti. Ti podsistemi bi poleg tega lahko državam članicam zagotavljali nekomunikacijske storitve, pod pogojem, da to ne vpliva na varnost in proračun Programa.

(20)

Glede na pomen, ki ga ima za Program njegova zemeljska vladna infrastruktura, in njen vpliv na njegovo varnost, bi morala lokacijo take infrastrukture določiti Komisija v skladu s splošnimi varnostnimi zahtevami ter po odprtem in preglednem postopku, da se zagotovi uravnotežena porazdelitev med državami članicami. V uvedbo zemeljske vladne infrastrukture Programa, ki vključuje tudi infrastrukturo, razvito v okviru komponente GOVSATCOM, bi lahko bila vključena Agencija Evropske unije za vesoljski program (v nadaljnjem besedilu: Agencija) ali ESA, kadar je ustrezno in v okviru njenega področja pristojnosti.

(21)

Za varnost Unije in njenih držav članic ter za zagotovitev varnosti in celovitosti vladnih storitev je nujno, da se vesoljska sredstva Programa izstrelijo z ozemlja Unije. V izjemnih, ustrezno utemeljenih okoliščinah bi moralo biti mogoče, da se te izstrelitve opravijo z ozemlja tretje države. Poleg težkih in srednjih nosilnih raket bi lahko majhne in mikro nosilne rakete zagotovile dodatno prožnost, da bi se omogočilo hitro uvajanje vesoljskih sredstev.

(22)

Pomembno je, da so v lasti Unije vsa opredmetena in neopredmetena sredstva v zvezi z vladno infrastrukturo, razvito v okviru Programa, razen prizemne infrastrukture EuroQCI, ob zagotavljanju skladnosti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s členom 17 Listine. Kljub lastništvu teh sredstev bi morala Unija imeti možnost, da v skladu s to uredbo in, kadar se na podlagi ocene posameznega primera zdi ustrezno, taka sredstva da na voljo tretjim stranem ali jih odpiše

(23)

Pobude na ravni Unije, kot je pobuda za varno povezljivost, temeljijo na široki udeležbi inovativnih malih in srednjih podjetij (MSP), zagonskih podjetij in velikih podjetij v segmentih višje in nižje v verigi vesoljskega sektorja po vsej Uniji. V zadnjih letih so nekateri vesoljski akterji vesoljski sektor postavili pred izziv, zlasti zagonska podjetja ter MSP, ki so razvili inovativne, tržno usmerjene vesoljske tehnologije in aplikacije, včasih z različnimi poslovnimi modeli. Program bi moral za zagotavljanje konkurenčnosti vesoljskega ekosistema Unije čim bolj povečati uporabo inovativnih in prelomnih tehnologij ter inovativnih poslovnih modelov, razvitih v okviru evropskega vesoljskega ekosistema, vključno z novim vesoljem, zlasti s strani MSP, podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo in zagonskih podjetij, ki razvijajo tržno usmerjene nove vesoljske tehnologije in aplikacije, pri čemer bi moral zajemati celotno vesoljsko vrednostno verigo, ki bi zajemala segmente višje in nižje v verigi.

(24)

Bistveno je spodbujati naložbe zasebnega sektorja z ustreznim naročanjem in združevanjem pogodb o storitvah, s čimer bi zmanjšali negotovost ter zagotovili dolgoročno prepoznavnost in predvidljivost potreb po storitvah javnega sektorja. Program bi moral za zagotovitev konkurenčnosti evropske vesoljske industrije v prihodnosti tudi prispevati k razvoju naprednih znanj in spretnosti na z vesoljem povezanih področjih ter podpirati dejavnosti izobraževanja in usposabljanja, pri čemer bi bilo treba spodbujati enake možnosti, enakost spolov in opolnomočenje žensk, da bi v celoti izkoristili potencial državljanov Unije na tem področju.

(25)

V skladu s cilji iz sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ bi moral Program čim bolj zmanjšati svoj vpliv na okolje. Medtem ko vesoljska sredstva sama po sebi med uporabo ne oddajajo toplogrednih plinov, njihova proizvodnja in z njimi povezane zemeljske zmogljivosti vplivajo na okolje. Sprejeti bi bilo treba ukrepe za ublažitev tega vpliva. Zato bi bilo treba pri javnih naročilih v okviru Programa upoštevati načela in ukrepe za trajnost, na primer določbe za zmanjšanje in izravnavo emisij toplogrednih plinov, ki jih povzročajo razvoj, proizvodnja in uvedba infrastrukture, ter ukrepe za preprečevanje svetlobnega onesnaževanja, kot je na primer vpliv na zemeljska astronomska opazovanja.

(26)

Glede na vse več vesoljskih plovil in vesoljskih odpadkov v orbiti bi morala nova evropska konstelacija izpolnjevati tudi merila glede vesoljske trajnosti in biti primer dobre prakse pri upravljanju vesoljskega prometa ter nadzora in spremljanja v vesolju (SST), da bi se zmanjšala količina nastalih vesoljskih odpadkov, preprečevala razbitja in trki v orbiti ter izvajali ustrezni ukrepi za izrabljena vesoljska plovila. Glede na to, da se v mednarodnih forumih razpravlja o upravičenih pomislekih glede varstva vesoljskega okolja, na primer v okviru Odbora Združenih narodov za miroljubno rabo vesolja, je zelo pomembno, da Unija prevzame vodilno vlogo na področju vesoljske trajnosti. Pogodbe, pridobljene v okviru Programa, bi morale zagotavljati, da uvedena tehnologija omogoča najvišje možne standarde trajnosti ter energijske učinkovitosti in učinkovite rabe virov.

(27)

Operativne zahteve za vladne storitve bi morale temeljiti na analizi potreb uporabnikov, ki jih pooblastijo vlade, in obenem tudi upoštevati zmogljivosti trenutne tržne ponudbe. Pri ocenjevanju teh zahtev bi bilo treba v največji možni meri uporabiti trenutne tržne zmogljivosti. Na podlagi teh operativnih zahtev bi bilo treba v kombinaciji s splošnimi varnostnimi zahtevami in naraščajočim povpraševanjem po vladnih storitvah oblikovati portfelj storitev za vladne storitve. Ta portfelj storitev bi moral služiti kot referenca, ki se uporablja za vladne storitve. V njem bi morale biti prav tako opredeljene kategorije storitev, ki dopolnjujejo portfelj storitev GOVSATCOM, vzpostavljen v okviru Uredbe (EU) 2021/696. Komisija bi morala zagotoviti doslednost in skladnost operativnih in varnostnih zahtev med komponento GOVSATCOM in Programom. Da bi se ohranila najboljša možna usklajenost med povpraševanjem in ponudbo storitev, bi bilo treba v letu 2023 opredeliti portfelj storitev za vladne storitve, poleg tega pa bi se moralo omogočiti njegovo redno posodabljanje po posvetu z državami članicami in na podlagi teh operativnih in varnostnih zahtev.

(28)

Satelitske komunikacije niso neizčrpen vir, temveč so omejene s satelitsko zmogljivostjo, frekvenco in geografsko pokritostjo. Da bi bil Program stroškovno učinkovit in da bi lahko izkoriščal ekonomije obsega, bi moral zato optimizirati ujemanje med ponudbo vladnih storitev in povpraševanjem po njih ter se izogibati presežni zmogljivosti. Ker se tako povpraševanje kot morebitna ponudba sčasoma spreminjata, bi morala Komisija spremljati potrebe za prilagoditev portfelja vladnih storitev, kadar koli se to zdi potrebno.

(29)

Države članice, Svet, Komisija in ESZD ter agencije in organi Unije bi morali imeti možnost udeležbe v Programu, če se odločijo izdajati odobritve uporabnikom vladnih storitev ali zagotavljati zmogljivosti, lokacije ali podporne objekte. Glede na to, da se država članica sama odloči, ali bo izdajala odobritve nacionalnim uporabnikom vladnih storitev, države članice ne bi smele biti obvezane, da prispevajo k Programu ali da gostijo infrastrukturo Programa.

(30)

Vsak udeleženec Programa bi moral določiti pristojen organ za varno povezljivost, ki bo spremljal, ali uporabniki in drugi nacionalni subjekti, ki sodelujejo v Programu, upoštevajo veljavna pravila in varnostne postopke, kot so določeni v splošnih varnostnih zahtevah. Udeleženci Programa lahko funkcije takega organa prenesejo na obstoječ organ.

(31)

Ta uredba za celotno trajanje Programa določa finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (5).

(32)

Cilji Programa so skladni s tistimi iz drugih programov Unije in jih dopolnjujejo, zlasti z Obzorjem Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter Sklepom Sveta (EU) 2021/764 (7), programom Digitalna Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta (8), Instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta (9), Instrumentom za povezovanje Evrope, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/1153 Evropskega parlamenta in Sveta (10), in še posebej z Vesoljskim programom Unije.

(33)

Z Obzorjem Evropa bo delež komponent njegovega sklopa "Digitalno področje, industrija in vesolje", dodeljen dejavnostim za raziskave in inovacije, povezanim z razvojem in potrjevanjem sistema varne povezljivosti, vključno za potencialne tehnologije, ki bi bile lahko razvite v okviru vesoljskega ekosistema, vključno z novim vesoljem. V Instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI) bo namenski delež njegovih sredstev za Globalno Evropo dodeljen dejavnostim, povezanim z delovanjem sistema varne povezljivosti ter zagotavljanjem storitev po vsem svetu, ki bodo omogočale nudenje najrazličnejših storitev mednarodnim partnerjem. V Vesoljskem programu Unije bo namenski delež komponente GOVSATCOM dodeljen dejavnostim v zvezi z razvojem vozlišča GOVSATCOM, ki bo del zemeljske infrastrukture sistema varne povezljivosti. Financiranje iz teh programov bi bilo treba izvajati v skladu s pravili teh programov.

(34)

Zaradi svojih neločljivih posledic za varnost Unije in njenih držav članic si Program deli cilje in načela tudi z Evropskim obrambnim skladom, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/697 Evropskega parlamenta in Sveta (11). Zato bi bilo treba del financiranja iz Evropskega obrambnega sklada zagotoviti za financiranje dejavnosti v okviru Programa, zlasti dejavnosti v zvezi z uvajanjem njegove infrastrukture.

(35)

Za zagotovitev uspešnega izvajanja Programa je pomembno, da se zagotovi, da so zanj na voljo zadostna sredstva. Države članice bi morale biti zmožne prispevati s svojimi tehničnimi kompetencami, znanjem in izkušnjami ter pomočjo, zlasti na področjih varnosti in zaščite, ali, kadar je ustrezno in mogoče, tako, da bi Programu dale na voljo podatke, informacije, storitve in infrastrukturo na svojem ozemlju. Moralo bi se omogočiti, da tretje osebe, med drugim tudi agencije in organi Unije, države članice, tretje države, ki sodelujejo v Programu, ali mednarodne organizacije, v skladu z ustreznimi sporazumi Programu namenijo dodatne finančne prispevke ali prispevke v naravi.

(36)

Za Program se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (12) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom.

(37)

V skladu s členom 191(3) finančne uredbe se iz proračuna Unije isti stroški v nobenih okoliščinah ne krijejo dvakrat.

(38)

Komisija bi morala biti zmožna, da se po potrebi in kolikor je nujno, za tehnično pomoč obrne na nekatere zunanje strani, če se ohranijo varnostni interesi Unije. Drugi subjekti, udeleženi pri javnem upravljanju Programa, bi morali prav tako imeti možnost, da zaprosijo za tako tehnično pomoč pri izvajanju nalog, ki so jim zaupane na podlagi te uredbe.

(39)

Javna naročila, sklenjena na podlagi Programa, za dejavnosti, financirane iz Programa, bi morala biti skladna s pravili Unije. V tem okviru bi morala biti Unija odgovorna tudi za opredelitev ciljev na področju javnih naročil.

(40)

Program temelji na kompleksnih in nenehno spreminjajočih se tehnologijah. Odvisnost od takšnih tehnologij ustvarja negotovosti in tveganja pri javnih naročilih, oddanih v okviru Programa, kolikor ta javna naročila vključujejo dolgoročne zaveze v zvezi z opremo ali storitvami. Zato so poleg pravil, določenih v finančni uredbi, potrebni posebni ukrepi v zvezi z javnimi naročili. Zato bi moralo biti mogoče določiti najmanjšo stopnjo oddaje naročil podizvajalcem. V zvezi s slednjim bi bilo treba, kadar je mogoče, dati prednost zagonskim podjetjem in MSP, zlasti da se omogoči njihova čezmejna udeležba.

(41)

Za dosego ciljev Programa je pomembno, da se je mogoče, kadar je ustrezno, opreti na zmogljivosti, ki jih nudijo javni in zasebni subjekti Unije, dejavni na področju vesolja, ter da je mogoče delovati na mednarodni ravni s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami. Zato je treba predvideti možnost, da se uporabijo vsa ustrezna orodja in metode upravljanja, kot so določeni v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) in finančni uredbi, ter skupni postopki javnega naročanja.

(42)

Javno-zasebno sodelovanje je najustreznejša shema, s katero se zagotovi, da se lahko uresničujejo cilji Programa. Omogočiti bi moralo opiranje na obstoječo tehnološko in industrijsko podlago Unije za satelitske komunikacije, vključno z zasebnimi sredstvi, ter zagotavljanje zanesljivih in inovativnih vladnih storitev in omogočanje zasebnim partnerjem, da dopolnijo infrastrukturo Programa z dodatnimi zmogljivostmi za ponujanje komercialnih storitev pod tržnimi pogoji prek dodatnih lastnih naložb. S tako shemo bi se morali hkrati optimizirati stroški uvajanja in operativni stroški, kar bi bilo doseženo z delitvijo stroškov razvoja in uvajanja na komponentah, skupnih tako vladnim kot komercialnim infrastrukturam, ter operativnih stroškov z visoko ravnjo vzajemne uporabe zmogljivosti. Z njo bi se morale tudi spodbujati inovacije v evropskem vesoljskem ekosistemu, vključno z novim vesoljem, tako da bi omogočili delitev tveganj pri raziskavah in razvoju med javnimi in zasebnimi partnerji.

(43)

Za izvajanje Programa bi se morale v koncesijskih pogodbah, naročilih blaga, storitev ali gradenj ali mešanih naročilih upoštevati ključna načela. V takih pogodbah bi morala biti jasno določena razdelitev nalog in odgovornosti med javnimi in zasebnimi partnerji, vključno z jasno porazdelitvijo tveganj med njimi, da bi izvajalci prevzeli odgovornost za posledice morebitnih pomanjkljivosti, za katere so odgovorni. Pogodbe bi morale preprečiti čezmerno kompenzacijo izvajalcev za zagotavljanje vladnih storitev, omogočiti zagotavljanje komercialnih storitev s strani zasebnega sektorja in zagotoviti ustrezno prednostno razvrščanje potreb uporabnikov, ki jih pooblastijo vlade. Pogodbe bi morale zagotoviti, da opravljanje storitev na podlagi komercialne infrastrukture ohranja bistvene interese Unije ter splošne in posebne cilje Programa. Zato je pomembno, da so na voljo ukrepi za ohranjanje teh bistvenih interesov in ciljev. Komisija bi morala imeti zlasti možnost sprejeti ukrepe, s katerimi bo poskrbela za kontinuiteto storitev, v primeru ko izvajalec ne bi mogel izpolniti svojih obveznosti.

Pogodbe bi morale vključevati ustrezne zaščitne ukrepe, da se med drugim preprečijo navzkrižja interesov in morebitno izkrivljanje konkurence, ki izhaja iz zagotavljanja komercialnih storitev, neupravičena diskriminacija ali kakršne koli druge skrite posredne prednosti. Taki zaščitni ukrepi lahko vključujejo ločevanje računovodskih izkazov med vladnimi in komercialnimi storitvami, vključno z ustanovitvijo subjekta, ki je strukturno in pravno ločen od vertikalno integriranega operaterja, za zagotavljanje vladnih storitev ter odprtega, pravičnega, razumnega in nediskriminatornega dostopa do infrastrukture, potrebne za opravljanje komercialnih storitev. Zato bi morale biti komercialne storitve obstoječim ponudnikom prizemnih storitev na voljo pod preglednimi in nediskriminatornimi pogoji. Pogodbe bi morale spodbujati udeležbo zagonskih podjetij ter MSP v celotni vrednostni verigi in v vseh državah članicah.

(44)

Pomemben cilj Programa je zagotovitev varnosti Unije in držav članic ter krepitev odpornosti vseh ključnih tehnologij in vrednostnih verig ob hkratnem ohranjanju odprtega gospodarstva. V posebnih primerih ta cilj zahteva določitev pogojev za upravičenost in udeležbo, da se zagotovi zaščita celovitosti, varnosti in odpornosti operativnih sistemov Unije. To ne bi smelo ogroziti potrebe po konkurenčnosti in stroškovni učinkovitosti.

(45)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (14), (Euratom, ES) št. 2185/96 (15) in (EU) 2017/1939 (16) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter, kadar je ustrezno, z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(46)

Za zagotovitev zaščite finančnih interesov Unije bi bilo treba od tretjih držav zahtevati, da odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko celovito izvajajo svoje pristojnosti.

(47)

Za optimizacijo učinkovitosti in učinka Programa bi bilo treba sprejeti ukrepe za spodbujanje uporabe in razvoja odprtih standardov, odprtokodnih tehnologij in interoperabilnosti v strukturi sistema varne povezljivosti. Z bolj odprto zasnovo tega sistema bi lahko omogočili boljše sinergije z drugimi komponentami Vesoljskega programa Unije ali nacionalnimi storitvami in aplikacijami, optimizirali stroške s preprečevanjem podvajanja pri razvoju iste tehnologije, izboljšali zanesljivost, spodbujali inovacije ter izkoriščali prednosti široke konkurence.

(48)

Za dobro javno upravljanje Programa je potrebna jasna porazdelitev odgovornosti in nalog med različne udeležene akterje, da bi se izognili nepotrebnemu prekrivanju ter zmanjšali prekoračitve stroškov in zamude. Vsi akterji upravljanja bi morali v okviru svojih pristojnosti in v skladu z njimi podpirati doseganje ciljev Programa.

(49)

Države članice so na področju vesolja dejavne že dolgo. Na tem področju imajo sisteme, infrastrukturo, nacionalne agencije in organe. Zato lahko pomembno prispevajo k Programu, zlasti k njegovemu izvajanju. Lahko bi sodelovale z Unijo pri spodbujanju storitev in aplikacij Programa ter zagotovile skladnost med ustreznimi nacionalnimi pobudami in Programom. Komisija bi lahko imela možnost, da mobilizira sredstva, ki so na voljo državam članicam, izkoristi njihovo pomoč ter jim pod skupno dogovorjenimi pogoji zaupa naloge v okviru izvajanja Programa. Države članice bi si morale prizadevati, kadar je ustrezno, za zagotavljanje skladnosti med svojimi načrti za okrevanje in odpornost in Programom ter njihovega medsebojnega dopolnjevanja. Poleg tega bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito zemeljske infrastrukture na svojem ozemlju. Države članice bi prav tako morale biti zmožne zagotoviti, da so frekvence, potrebne za Program, na voljo in zaščitene na ustrezni ravni, kar bo omogočilo polni razvoj in izvajanje aplikacij na podlagi storitev, ki so na voljo, v skladu s Sklepom št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18). Frekvence, ki so na voljo Programu, ne bi smele imeti finančnih posledic za Program.

(50)

V skladu s členom 17 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in kot zagovornica splošnega interesa Unije je Komisija odgovorna, da izvaja Program, prevzame splošno odgovornost in spodbuja njegovo uporabo. Za kar najboljši izkoristek virov in pristojnosti različnih deležnikov bi morala Komisija imeti možnost, da v upravičenih okoliščinah nekatere naloge zaupa drugim subjektom. Komisija bi morala določiti glavne tehnične in operativne zahteve, potrebne za razvoj izvedbe sistemov in storitev. To bi morala storiti po posvetovanju s strokovnjaki držav članic, uporabniki in drugimi ustreznimi javnimi ali zasebnimi deležniki. V skladu s členom 4(3) PDEU pristojnosti, ki jih izvaja Unija, ne pomenijo, da se državam članicam preprečuje izvajanje njihovih posameznih pristojnosti. Za dobro uporabo sredstev Unije pa je ustrezno, da Komisija v čim večji meri zagotovi, da so dejavnosti, ki se izvajajo v okviru Programa, skladne z dejavnostmi držav članic, ne da bi pri tem prišlo do kakršnega koli nepotrebnega podvajanja prizadevanj.

(51)

Člen 154 finančne uredbe določa, da se lahko Komisija na podlagi rezultatov predhodne ocene opre na sisteme in postopke oseb ali subjektov, ki jim je zaupano izvrševanje finančnih sredstev Unije. Po potrebi bi bilo treba v ustreznem sporazumu o prispevku opredeliti posebne prilagoditve za te sisteme in postopke (nadzorne ukrepe) ter ureditve za obstoječe pogodbe.

(52)

Program ima močno mednarodno razsežnost, saj pokriva ves svet. Mednarodni partnerji, njihove vlade in državljani bodo prejemniki nabora storitev Programa v korist mednarodnega sodelovanja Unije in držav članic s temi partnerji. Za zadeve, povezane s Programom, bi lahko Komisija v okviru svojih pristojnosti in v imenu Unije usklajevala dejavnosti na mednarodni ravni.

(53)

Na podlagi strokovnega znanja, pridobljenega v zadnjih letih pri upravljanju, delovanju in zagotavljanju storitev v zvezi s komponentama Galileo in EGNOS Vesoljskega programa Unije, je Agencija najustreznejši organ, da pod nadzorom Komisije izvaja naloge v zvezi z delovanjem vladne infrastrukture in zagotavljanjem vladnih storitev. Zato bi morala v ta namen nadalje razviti ustrezne zmogljivosti. Nato bi morala biti Agencija pooblaščena za zagotavljanje vladnih storitev in bi ji moralo biti mogoče v celoti ali delno zaupati operativno upravljanje vladne infrastrukture.

(54)

Kar zadeva varnost, bi morala biti Agencija glede na izkušnje na tem področju odgovorna, da prek svojega odbora za varnostno akreditacijo zagotavlja varnostne akreditacije vladnih storitev in infrastrukture. Poleg tega bi morala Agencija, če je operativno pripravljena, zlasti kar zadeva zadostne človeške vire, opravljati naloge, ki ji jih je zaupala Komisija. Agencija bi morala, kadar je mogoče, izkoristiti svoje strokovno znanje, na primer pri dejavnostih evropskega globalnega satelitskega navigacijskega sistema (EGNSS). Ko se Agenciji zaupajo naloge, bi ji bilo treba dati na voljo ustrezne človeške, upravne in finančne vire, da bi lahko v celoti opravljala svoje naloge in poslanstvo.

(55)

Za zagotovitev delovanja vladne infrastrukture in za lažje zagotavljanje vladnih storitev bi bilo treba Agenciji omogočiti, da s sporazumi o prispevku na druge subjekte, in sicer v okviru njihovih pristojnosti, prenese določene dejavnosti, pod pogoji posrednega upravljanja, ki se uporabljajo za Komisijo, kot je določeno v finančni uredbi.

(56)

ESA je mednarodna organizacija z obsežnim strokovnim znanjem na področju vesolja, tudi v satelitskih komunikacijah, zato je pomemben partner pri izvajanju različnih vidikov vesoljske politike Unije. V zvezi s tem bi morala biti ESA zmožna zagotavljati Komisiji strokovno znanje, med drugim za pripravo specifikacij in izvajanje tehničnih vidikov Programa. V ta namen bi morala biti ESA pooblaščena za nadzor nad dejavnostmi razvoja in potrjevanja v okviru Programa, hkrati pa bi lahko podprla ocenjevanje pogodb, sklenjenih v okviru izvajanja Programa.

(57)

Zaradi velikega pomena z vesoljem povezanih dejavnosti za gospodarstvo Unije in življenja državljanov Unije bi morali biti ključni prednostni nalogi Programa doseganje in ohranjanje visoke stopnje varnosti, zlasti zaradi zaščite interesov Unije in držav članic, vključno v zvezi s tajnimi in občutljivimi netajnimi podatki.

(58)

ESZD lahko glede na svoje specifično strokovno znanje in redne kontakte z organi tretjih držav in mednarodnih organizacij v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU (19) pomaga Komisiji pri izvajanju nekaterih nalog v zvezi z varnostjo Programa na področju zunanjih odnosov.

(59)

Brez poseganja v izključno pristojnost držav članic na področju nacionalne varnosti, kot je določeno v členu 4(2) PEU, in v pravico držav članic, da v skladu s členom 346 PDEU zaščitijo svoje bistvene varnostne interese, bi bilo treba poskrbeti za posebno upravljanje varnosti, da se zagotovi nemoteno izvajanje Programa. To upravljanje bi moralo temeljiti na treh ključnih načelih. Prvo načelo je, da je treba bogate in edinstvene izkušnje držav članic na področju varnostnih zadev nujno upoštevati v največji možni meri. Drugo načelo je, da morajo biti zaradi preprečevanja nasprotij interesov in morebitnih pomanjkljivosti pri uporabi varnostnih pravil operativne funkcije ločene od funkcij v zvezi z varnostno akreditacijo. Tretje načelo je, da je subjekt, odgovoren za upravljanje celotne infrastrukture Programa ali njenega dela, hkrati tudi najprimernejši za upravljanje varnosti nalog, ki so mu zaupane. Varnost Programa bi temeljila na izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju Vesoljskega programa Unije v zadnjih letih. Dobro upravljanje varnosti zahteva tudi, da morajo biti vloge ustrezno porazdeljene med različne akterje. Kot odgovorna za izvajanje Programa bi morala Komisija brez poseganja v pristojnosti držav članic na področju nacionalne varnosti skupaj z državami članicami določiti splošne varnostne zahteve, ki se uporabljajo za Program. Zlasti na področju tajnih podatkov bi moralo upravljanje varnosti Programa odražati posamezne vloge in področja pristojnosti Sveta in držav članic pri ocenjevanju in odobritvi šifrirnih izdelkov za varovanje tajnih podatkov EU.

(60)

Kibernetska varnost in fizična varnost infrastrukture Programa, tako na Zemlji kot v vesolju, pa tudi njena fizična redundanca, so ključne za zagotavljanje kontinuitete storitev in delovanje sistema. Zato bi bilo treba pri določanju splošnih varnostnih zahtev ustrezno upoštevati potrebo po zaščiti sistema in njegovih storitev pred kibernetskimi napadi in grožnjami za satelite, tudi z uporabo novih tehnologij ter s podpiranjem odzivanja na tovrstne kibernetske napade in okrevanja po njih.

(61)

Kadar je ustrezno, bi morala Komisija po analizi tveganj in groženj opredeliti strukturo za spremljanje varnosti. Ta struktura za spremljanje varnosti bi morala biti subjekt, ki upošteva navodila, pripravljena v okviru Sklepa Sveta (SZVP) 2021/698 (20).

(62)

Komisija in visoki predstavnik bi morala brez poseganja v pristojnosti držav članic na področju nacionalne varnosti v okviru svojih pristojnosti zagotoviti varnost Programa v skladu s to uredbo in, kadar je ustrezno, s Sklepom (SZVP) 2021/698.

(63)

Vladni akterji Unije bodo vladne storitve, ki se zagotavljajo v okviru Programa, uporabljali v misijah in operacijah, ki so kritične za zaščito, obrambo in varnost, ter pri zaščiti kritične infrastrukture. Za take storitve in infrastrukturo bi bila zato potrebna varnostna akreditacija.

(64)

Nujno je, da se dejavnosti varnostne akreditacije izvajajo na podlagi skupne odgovornosti za varnost Unije in njenih držav članic, in sicer s prizadevanjem za dosego soglasja in vključitev vseh, ki jih to zadeva, ter z uvedbo postopka za stalno spremljanje tveganja. Potrebno je tudi, da tehnične dejavnosti varnostne akreditacije izvajajo strokovnjaki, ki so ustrezno usposobljeni za akreditiranje kompleksnih sistemov in imajo varnostno dovoljenje ustrezne stopnje.

(65)

Na podlagi člena 17 PEU je Komisija odgovorna za upravljanje programov, ki se v skladu s pravili iz finančne uredbe lahko oddajo tretjim stranem v okviru posrednega upravljanja. V zvezi s tem mora Komisija zagotoviti, da naloge, ki jih izvajajo tretje strani za izvajanje Programa v okviru posrednega upravljanja, ne ogrožajo varnosti Programa, zlasti kar zadeva nadzor nad tajnimi podatki. Zato bi bilo treba pojasniti, da kadar Komisija zaupa ESA izvajanje nalog v okviru Programa, bi morali ustrezni sporazumi o prispevku zagotoviti, da se tajni podatki, ki jih ustvari ESA, v skladu s Sklepom Sveta 2013/488/EU (21) in Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (22) štejejo za tajne podatke EU, ki so nastali v pristojnosti Komisije.

(66)

Akterji Unije in držav članic bi lahko vladne storitve Programa uporabljali tudi v misijah in operacijah, ki so kritične za zaščito in varnost. Da bi torej zaščitili ključne varnostne interese Unije in njenih držav članic, so potrebni ukrepi za zagotovitev potrebne ravni neodvisnosti od tretjih strani (tretjih držav in subjektov iz tretjih držav), in sicer pri vseh elementih Programa. Taki ukrepi bi lahko vključevali vesoljske in zemeljske tehnologije na ravni komponent, podsistemov ali sistemov, proizvodno industrijo, lastnike in upravljavce vesoljskih sistemov ter fizično lokacijo komponent zemeljskih sistemov.

(67)

Članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke, pa tudi države evropske sosedske politike in druge tretje države lahko v Programu sodelujejo samo na podlagi sporazuma, sklenjenega v skladu s členom 218 PDEU.

(68)

Na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2021/1764 (23) so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah ali ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Programa ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano.

(69)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (24) bi bilo treba Program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Kadar je ustrezno, bi morale te zahteve vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje učinkov Programa. Pri oceni Programa bi bilo treba upoštevati ugotovitve ocene Vesoljskega programa Unije, ki se nanašajo na komponento GOVSATCOM, ki je bila izvedena v okviru Uredbe (EU) 2021/696.

(70)

Za zagotovitev stalne ustreznosti kazalnikov za poročanje o napredku Programa ter okvira za spremljanje in ocenjevanje Programa bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spreminjanjem Priloge k tej uredbi glede kazalnikov, dopolnjevanjem te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje in dopolnjevanjem te uredbe z določitvijo lastnosti zbirke podatkov o vesoljskih sredstvih Programa ter metodologije in postopkov za njeno vzdrževanje in posodabljanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(71)

Za dobro javno upravljanje in glede na sinergije med Programom in komponento GOVSATCOM bi programski odbor, ustanovljen v okviru Uredbe (EU) 2021/696 v sestavi za GOVSATCOM, moral služiti tudi kot odbor za namene Programa. Za zadeve v zvezi z varnostjo Programa bi se programski odbor moral sestati v posebni sestavi za varnost.

(72)

Ker so za dobro javno upravljanje potrebni enotno vodenje Programa, hitrejše sprejemanje odločitev in enakopraven dostop do informacij, bi moralo biti predstavnikom subjektov, ki so jim zaupane naloge, povezane s Programom, omogočeno, da kot opazovalci sodelujejo pri delu programskega odbora, ustanovljenega pri uporabi Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (25). Iz istih razlogov bi lahko imeli predstavniki tretjih držav in mednarodnih organizacij, ki so sklenile mednarodni sporazum z Unijo, povezan s Programom, možnost sodelovanja pri delu programskega odbora, ob upoštevanju varnostnih omejitev in v skladu s pogoji takega sporazuma. Predstavniki subjektov, ki so jim zaupane naloge, povezane s Programom, tretjih držav in mednarodnih organizacij ne bi smeli imeti pravice sodelovati pri glasovanju v programskem odboru. Pogoji za udeležbo opazovalcev in ad hoc udeležencev bi morali biti določeni v poslovniku programskega odbora.

(73)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem podrobnih pravil o zagotavljanju vladnih storitev, operativnih zahtev za vladne storitve, portfelja storitev za vladne storitve, sklepov o prispevkih v zvezi s sporazumi o prispevkih in programov dela, pa tudi določitvijo dodatnih zahtev za sodelovanje tretjih držav in mednarodnih organizacij v Programu. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(74)

Vladne storitve, ki temeljijo na vladni infrastrukturi, bi bilo treba uporabnikom, ki jih pooblastijo vlade, praviloma zagotavljati brezplačno. Vendar so zmogljivosti za te storitve omejene. Če Komisija po analizi sklene, da ni dovolj zmogljivosti, bi kot del teh podrobnih pravil o zagotavljanju storitev morala imeti možnost, da v ustrezno utemeljenih primerih, kadar povpraševanje presega kapaciteto dostopa, sprejme politiko oblikovanja cen, da bi zagotovila ujemanje med ponudbo storitev in povpraševanjem po njih. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem take politike oblikovanja cen. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(75)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo ukrepov, potrebnih za opredelitev lokacije centrov, ki pripadajo zemeljski vladni infrastrukturi. Komisija bi morala imeti možnost, da za izbiro teh lokacij upošteva operativne in varnostne zahteve ter obstoječo infrastrukturo. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(76)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo splošnih varnostnih zahtev. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. Države članice bi morale imeti možnost, da v največji možni meri nadzirajo splošne varnostne zahteve Programa. Pri sprejemanju izvedbenih aktov na področju varnosti Programa bi moral Komisiji pomagati programski odbor v posebni sestavi za varnost. Glede na občutljivost varnostnih zadev bi si predsednik programskega odbora moral prizadevati poiskati rešitve, ki bi v programskem odboru imele največjo možno podporo. Komisija ne bi smela sprejemati izvedbenih aktov, ki bi določali splošne varnostne zahteve Programa, kadar programski odbor ne poda mnenja. Kadar je sodelovanje sestave za varnost programskega odbora določeno drugače, bi moralo tako sodelovanje potekati v skladu s poslovnikom programskega odbora.

(77)

Program dopolnjuje obstoječi Vesoljski program Unije z vključevanjem in razširitvijo njegovih ciljev in ukrepov za vzpostavitev varnega in vesoljskega sistema povezljivosti za Unijo. To bi bilo treba upoštevati pri oceni Programa.

(78)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa, ki presegajo finančne in tehnične zmogljivosti katere koli posamezne države članice, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(79)

Program bi bilo treba vzpostaviti za obdobje petih let, da se njegovo trajanje uskladi s trajanjem večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (26) (v nadaljnjem besedilu: večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027).

(80)

Da bi omogočili čim prejšnji začetek izvajanja te uredbe, da bi dosegli njene cilje, bi morala začeti veljati čim prej –