DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/676 z dne 3. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo pogoje, pod katerimi se izvede konsolidacija v primerih iz člena 18(3) do (6) in člena 18(8) navedene uredbe (Besedilo velja za EGP)

(1)

Člen 18(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 zajema primere bonitetne konsolidacije skupin družb, ki so povezane v smislu člena 22(7) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2), pri čemer ni razmerja med nadrejeno in podrejeno družbo. V takih primerih je treba določiti subjekt, na ravni katerega se na konsolidirani podlagi uporabljajo zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013. Poleg tega bi morala biti v navedenih primerih najustreznejša metoda bonitetne konsolidacije metoda iz člena 22(8) in (9) Direktive 2013/34/EU (v nadaljnjem besedilu: metoda združevanja) v skladu s pravili iz navedene direktive.

(2)

V primeru udeležb v institucijah ali finančnih institucijah, ki jih družba, vključena v konsolidacijo, upravlja skupaj z eno ali več družbami, ki niso vključene v konsolidacijo, kadar se v skladu s členom 18(4) Uredbe (EU) št. 575/2013 zahteva sorazmerna konsolidacija, bi moralo biti za uporabo metode bonitetne konsolidacije, določene v navedeni določbi, v skladu z opredelitvijo skupnega aranžmaja, določenega v mednarodnih računovodskih standardih, kot se uporabljajo na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (3), potrebno soglasje navedenih družb glede odločitev o zadevnih dejavnostih institucije ali finančne institucije.

(3)

Člen 18(6), točki (a) in (b), Uredbe (EU) št. 575/2013 se nanaša na nadzorniške zahteve za bonitetno konsolidacijo v primeru pomembnega vpliva na eno ali več institucij ali finančnih institucij, vendar brez udeležbe ali druge kapitalske povezave, in kadar se te institucije ali finančne institucije upravljajo na enotni podlagi, razen če je to določeno v pogodbi, družbeni pogodbi oziroma statutu. Pristojni organi bi morali pri ugotavljanju, ali obstaja položaj pomembnega vpliva, upoštevati več kazalnikov pomembnega vpliva. Poleg tega bi bilo mogoče položaj upravljanja na enotni podlagi ugotoviti le, če ima pristojni organ konkretne dokaze o dejanskem usklajevanju finančnih in poslovnih politik takih institucij ali finančnih institucij.

(4)

Baselski odbor za bančni nadzor (BCBS) je objavil Smernice za ugotavljanje in upravljanje tveganja posredovanja (4), ki vključujejo več kazalnikov, ki bi jih morale institucije uporabiti pri ugotavljanju, pri katerih subjektih se lahko pojavi tveganje posredovanja. V skladu s smernicami BCBS je „tveganje posredovanja“ tveganje, da se institucija odloči zagotoviti finančno podporo nekonsolidiranemu subjektu, ki ni polno ali sorazmerno konsolidiran subjekt, ki se znajde v stresnih pogojih, kadar ni nobenih pogodbenih obveznosti za zagotavljanje takšne podpore ali če to presega morebitne pogodbene obveznosti. V skladu s smernicami BCBS mora institucija, kadar ugotovi, da obstaja znatno tveganje posredovanja, v vsakem posameznem primeru določiti ustrezne ukrepe na podlagi narave in predvidenega obsega posredovanja. Ti ukrepi med drugim zajemajo vključitev zadevnih subjektov v regulativni okvir konsolidacije. V skladu s smernicami BCBS bi morale institucije in pristojni organi proučiti več kazalnikov, da bi ugotovili, ali bi bilo treba nekatere družbe v skladu s členom 18(5), členom 18(6), točka (a), oziroma členom 18(8) Uredbe (EU) št. 575/2013, kot je ustrezno, polno ali sorazmerno konsolidirati ob upoštevanju tveganja posredovanja, ki ga lahko te družbe pomenijo za institucijo. Kljub temu bi morale institucije razmisliti tudi o alternativnih ukrepih za obravnavanje tveganja posredovanja v okviru svojih postopkov upravljanja tveganj in procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP). Poleg tega lahko pristojni organi proučijo druge ukrepe, s katerimi bi bilo mogoče morebitno tveganje, ki ga predstavljajo te družbe, obravnavati v okviru postopkov nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP). V kontekstu okvira za velike izpostavljenosti je Evropski bančni organ (EBA) izdal tudi Smernice glede omejitev izpostavljenosti do subjektov, ki opravljajo dejavnosti bančništva v senci zunaj regulativnega okvira (5), v katerih je opredeljena metodologija, ki bi jo morale institucije uporabiti pri določanju omejitev svojih posameznih in agregatnih izpostavljenosti do subjektov, ki opravljajo dejavnosti bančništva v senci, kot del svojih notranjih procesov.

(5)

Zlasti za določitev, ali je v skladu s členom 18(8) Uredbe (EU) št. 575/2013 potrebna polna ali sorazmerna konsolidacija v primeru podrejene družbe ali družbe, v kateri je institucija udeležena, če ta podrejena družba ali družba ni institucija, finančna institucija ali družba za pomožne storitve, in kadar obstaja znatno tveganje posredovanja, ter pod pogojem, da družba ni zavarovalnica, pozavarovalnica ali zavarovalni holding, med drugim, bi bilo treba od pristojnih organov pričakovati, da bodo pregledali vsaj nekatere kategorije subjektov, kot so subjekti s posebnim namenom, ki ne štejejo kot subjekti s posebnim namenom pri listinjenju, kot so opredeljenih v členu 2, točka (2), Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta (6), za katere se uporabljajo pogoji za prenos pomembnega deleža kreditnega tveganja iz člena 244 Uredbe (EU) št. 575/2013, ter tiste družbe, ki izvajajo katero koli od dejavnosti iz člena 89(1), točka (b), Uredbe (EU) št. 575/2013.

(6)

Za zagotovitev skladnosti z okvirom za kapital v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 in za preprečitev priznavanja neupravičenih kapitalskih koristi, kadar se v skladu s členom 18(3) do (6) ali členom 18(8) Uredbe (EU) št. 575/2013 zahteva konsolidacija, je treba prav tako na podlagi členov 81 do 88 navedene uredbe v konsolidirani kapital vključiti zneske postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala ter instrumentov dodatnega temeljnega kapitala in instrumentov dodatnega kapitala, ki jih izdajo družbe, ki so vključene v obseg bonitetne konsolidacije in so v lasti oseb, ki niso take družbe, ter povezane vplačane presežke kapitala.

(7)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki jih je EBA predložil Komisiji.

(8)

EBA je opravil odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral potencialne povezane stroške in koristi ter prosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (7) –