DIREKTIVA 2007/60/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (Besedilo velja za EGP)

(1)

Poplave lahko povzročijo smrtne žrtve, razseljenost ljudi in škodo okolju, resno ogrozijo gospodarski razvoj in oslabijo gospodarske dejavnosti Skupnosti.

(2)

Poplave so naravni pojav, ki ga ni mogoče preprečiti. Vendar nekatere človeške dejavnosti (kot so povečevanje naseljenih območij in premoženjske vrednosti na poplavnih območjih ter zmanjševanje naravnega zadrževanja vode z rabo tal) in podnebne spremembe prispevajo k povečanju verjetnosti pojava in škodljivih posledic poplav.

(3)

Izvedljivo in zaželeno je zmanjšati nevarnost škodljivih posledic zlasti za zdravje in življenje ljudi, okolje, kulturno dediščino, gospodarsko dejavnost in za infrastrukturo, ki je povezana s poplavami. Vendar je treba ukrepe za zmanjšanje teh tveganj, kolikor je le mogoče, usklajevati po celotnem povodju, da bi bili učinkoviti.

(4)

Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (3) zahteva pripravo načrtov za obvladovanje na ravni povodja za vsako vodno območje, da se doseže dobro ekološko in kemijsko stanje, ter bo prispevala k blažitvi posledic poplav. Vendar zmanjšanje tveganja poplav ni eden glavnih ciljev te direktive, niti ne upošteva prihodnjih sprememb glede tveganja poplav, ki so posledica podnebnih sprememb.

(5)

Sporočilo Komisije z dne 12. julija 2004 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Obvladovanje nevarnosti poplav – preprečevanje poplav, varstvo pred njimi in ublažitev posledic“ določa analizo in pristop k obvladovanju poplavne ogroženosti na ravni Skupnosti ter navaja, da bi uravnoteženo in usklajeno ukrepanje na ravni Skupnosti prineslo znatno dodano vrednost in izboljšalo splošno raven varstva pred poplavami.

(6)

Učinkovito preprečevanje poplav in ublažitev posledic zahtevata poleg usklajevanja med državami članicami tudi sodelovanje s tretjimi državami. To je v skladu z Direktivo 2000/60/ES in mednarodnimi načeli obvladovanja poplavne ogroženosti, kakor so se razvili predvsem v okviru Konvencije Združenih narodov o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer, ki je bila odobrena s Sklepom Sveta 95/308/ES (4), in vseh naslednjih sporazumih o njeni uporabi.

(7)

Odločba Sveta 2001/792/ES, Euratom z dne 23. oktobra 2001 o vzpostavitvi mehanizma Skupnosti za pospeševanje okrepljenega sodelovanja na področju civilne zaščite (5) aktivira podporo in pomoč iz držav članic v primeru velikih nesreč, vključno s poplavami. Civilna zaščita lahko zagotovi ustrezen odziv za prizadeto prebivalstvo ter izboljša pripravljenost in odpornost.

(8)

Na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (6) je mogoče dodeliti hitro finančno pomoč v primeru večje nesreče za pomoč prizadetemu prebivalstvu, naravnim predelom, regijam in državam za vzpostavitev čim bolj običajnih pogojev. Pomoč iz sklada se vendar lahko uporabi le za nujne ukrepe in ne za aktivnosti, ki se zgodijo pred nesrečo.

(9)

Pri oblikovanju politike, ki se nanaša na uporabo vode in tal, bi morale države članice in Skupnost upoštevati morebitni vpliv te politike na poplavno ogroženost in njeno obvladovanje.

(10)

Na območju Skupnosti se pojavljajo različne vrste poplav, kot so poplave rek, nenadne poplave, poplave v mestih in poplave morja na obalnih območjih. Škoda, ki jo povzročijo poplave, se lahko tudi razlikuje po državah in regijah Skupnosti. Zato morajo cilje v zvezi z obvladovanjem poplavne ogroženosti določiti države članice same, temeljiti pa morajo na lokalnih in regionalnih okoliščinah.

(11)

Na nekaterih območjih Skupnosti se poplavna ogroženost lahko šteje kot majhna, na primer na redko naseljenih ali nenaseljenih območjih ali na območjih z omejenim gospodarskim potencialom ali omejeno ekološko vrednostjo. V vsakem vodnem območju ali območju upravljanja je treba oceniti poplavno ogroženost in potrebo po nadaljnjem ukrepanju – npr. z ovrednotenjem možnosti za ublažitev učinkov poplav.

(12)

Da bi imeli na voljo učinkovito orodje za pridobivanje informacij ter dragoceno podlago za določanje prednostnih nalog in sprejemanje nadaljnjih tehničnih, finančnih in političnih odločitev v zvezi z obvladovanjem poplavne ogroženosti, je treba zagotoviti pripravo kart poplavne nevarnosti in kart poplavne ogroženosti, ki prikazujejo morebitne škodljive posledice, povezane z različnimi vrstami poplav, vključno z informacijami o mogočih virih onesnaževanja okolja zaradi poplav. Pri tem bi morale države članice oceniti dejavnosti, zaradi katerih se povečuje poplavna ogroženost.

(13)

Da bi se izognili negativnim vplivom poplav na zadevnem območju in jih zmanjšali, je primerno zagotoviti načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti. Vzroki in posledice poplav se razlikujejo po državah in regijah Skupnosti. Načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti morajo zato upoštevati posebne značilnosti območij, ki jih pokrivajo, ter zagotoviti rešitve, prilagojene potrebam in prednostnim nalogam teh območij, obenem pa morajo zagotavljati ustrezno usklajenost znotraj vodnih območij in spodbujati uresničevanje okoljskih ciljev, določenih v zakonodaji Skupnosti. Države članice bi se morale zlasti vzdržati sprejemanja ukrepov ali izvajanja dejavnosti, zaradi katerih se močno povečuje poplavna ogroženost v drugih državah članicah, razen če so ti ukrepi usklajeni in so udeležene države članice našle sporazumno rešitev.

(14)

Načrti za obvladovanje poplavne ogroženosti naj se usmerijo na preprečevanje, varstvo in pripravljenost. Da bi rekam zagotovili več prostora, bi morali v načrtih, kolikor je mogoče, upoštevati ohranjanje in/ali obnovo poplavnih območij ter ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje škode na zdravju ljudi, okolju, kulturni dediščini in gospodarski dejavnosti. Dele načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti je treba redno pregledovati in po potrebi posodobiti ob upoštevanju verjetnih učinkov klimatskih sprememb na pojavljanje poplav.

(15)

V okviru obvladovanja poplavne ogroženosti je zelo pomembno načelo solidarnosti. V tem pogledu naj bi se države članice spodbudilo k pravični porazdelitvi odgovornosti pri skupnem sprejemanju ukrepov v zvezi z obvladovanjem poplavne ogroženosti v celotnem rečnem toku, od katerih imajo vsi korist.

(16)

Za preprečevanje podvajanja naj imajo države članice pravico, da za doseganje ciljev in izpolnjevanje zahtev te direktive uporabljajo obstoječe predhodne ocene poplavne ogroženosti, karte poplavne nevarnosti in ogroženosti ter načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti.

(17)

Razvoj načrtov upravljanja povodij na podlagi Direktive 2000/60/ES in načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti na podlagi te direktive sta elementa celostnega upravljanja povodij. Oba postopka morata zato uporabiti vzajemni potencial skupnih sinergij in koristi ob upoštevanju okoljskih ciljev Direktive 2000/60/ES, kar bo zagotovilo učinkovitost in razumno rabo virov, pri čemer je treba upoštevati, da so pristojni organi in območja upravljanja v tej direktivi in Direktivi 2000/60/ES lahko različna.

(18)

Države članice bi morale svoje ocene, karte in načrte pripraviti na podlagi primerne najboljše prakse in najboljših razpoložljivih tehnologij, ki ne povzročajo prekomernih stroškov na področju obvladovanja poplavne ogroženosti.

(19)

V primeru večnamenske rabe vodnih teles pri različnih oblikah trajnostnih človeških dejavnosti (npr. obvladovanje poplavne ogroženosti, ekologija, rečna plovba ali hidroelektrarne) ter ob upoštevanju vplivov teh rab na vodna telesa zagotavlja Direktiva 2000/60/ES jasen in pregleden postopek za obravnavanje takšnih rab in vplivov, vključno z možnimi odstopanji od ciljev „dobrega stanja“ ali „neposlabševanja stanja“ iz člena 4. V členu 9 Direktive 2000/60/ES je zagotovljeno povračilo stroškov.

(20)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti skladno s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7).

(21)

Komisija bi morala biti pooblaščena zlasti za prilagajanje Priloge znanstvenemu in tehničnemu napredku. Ker so to ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, jih je treba sprejeti po regulativnem postopku s pregledom, predvidenim v členu 5a Sklepa 1999/468/ES.

(22)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so zlasti priznana v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije. Prizadeva si predvsem za spodbujanje vključevanja visoke ravni varstva okolja v politike Skupnosti v skladu z načelom trajnostnega razvoja, kot je določeno v členu 37 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije.

(23)

Ker ciljev te direktive, in sicer vzpostavitev okvira za ukrepe zmanjšanja ogroženosti pred škodo poplav, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, potrebnih za doseganje navedenih ciljev.

(24)

V skladu z načeloma sorazmernosti in subsidiarnosti in Protokolom o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, priloženega Pogodbi, ter glede na obstoječe zmogljivosti držav članic je treba dopustiti precej prilagodljivosti na lokalni in regionalni ravni, zlasti za organizacijo in odgovornosti organov.

(25)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (8) so države članice v svojo korist in korist Skupnosti pozvane k pripravi in objavi svojih tabel, ki bodo v kar največji meri prikazovale primerjavo med direktivo in prenesenimi ukrepi –