+DIREKTIVA 2009/125/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (prenovitev) (Besedilo velja za EGP)
---+Člen 1 Vsebina in področje uporabe
------+Člen 1 1.
------+Člen 1 2.
------+Člen 1 3.
------+Člen 1 4.
---+Člen 2 Opredelitve pojmov
---+Člen 3 Dajanje na trg in/ali v uporabo
------+Člen 3 1.
------+Člen 3 2.
------+Člen 3 3.
------+Člen 3 4.
---+Člen 4 Dolžnosti uvoznika
---+Člen 5 Označevanje in izjava ES o skladnosti
------+Člen 5 1.
------+Člen 5 2.
------+Člen 5 3.
------+Člen 5 4.
------+Člen 5 5.
---+Člen 6 Prosti pretok
------+Člen 6 1.
------+Člen 6 2.
------+Člen 6 3.
---+Člen 7 Zaščitna klavzula
------+Člen 7 1.
------+Člen 7 2.
------+Člen 7 3.
------+Člen 7 4.
------+Člen 7 5.
------+Člen 7 6.
------+Člen 7 7.
------+Člen 7 8.
---+Člen 8 Ocena skladnosti
------+Člen 8 1.
------+Člen 8 2.
------+Člen 8 3.
------+Člen 8 4.
---+Člen 9 Predpostavka skladnosti
------+Člen 9 1.
------+Člen 9 2.
------+Člen 9 3.
------+Člen 9 4.
---+Člen 10 Harmonizirani standardi
------+Člen 10 1.
------+Člen 10 2.
------+Člen 10 3.
------+Člen 10 4.
---+Člen 11 Zahteve za sestavne dele in sklope
---+Člen 12 Upravno sodelovanje in izmenjava informacij
------+Člen 12 1.
------+Člen 12 2.
------+Člen 12 3.
---+Člen 13 Mala in srednje velika podjetja
------+Člen 13 1.
------+Člen 13 2.
------+Člen 13 3.
---+Člen 14 Obveščanje potrošnikov
---+Člen 15 Izvedbeni ukrepi
------+Člen 15 1.
------+Člen 15 2.
------+Člen 15 3.
------+Člen 15 4.
------+Člen 15 5.
------+Člen 15 6.
------+Člen 15 7.
------+Člen 15 8.
------+Člen 15 9.
------+Člen 15 10.
---+Člen 16 Delovni načrt
------+Člen 16 1.
------+Člen 16 2.
---+Člen 17 Samoreguliranje
---+Člen 18 Posvetovalni forum
---+Člen 19 Postopek v odboru
------+Člen 19 1.
------+Člen 19 2.
------+Člen 19 3.
---+Člen 20 Kazni
---+Člen 21 Pregled
---+Člen 22 Zaupnost
---+Člen 23 Prenos
------+Člen 23 1.
------+Člen 23 2.
---+Člen 24 Razveljavitev
---+Člen 25 Začetek veljavnosti
---+Člen 26 Naslovniki
---+PRILOGA I
---+PRILOGA II
---+PRILOGA III
---+PRILOGA IV
---+PRILOGA V
---+PRILOGA VI
---+PRILOGA VII
---+PRILOGA VIII
---+PRILOGA IX
---+PRILOGA X
|
English -
European Union -
Energy -
DIREKTIVA 2009/125/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (prenovitev) (Besedilo velja za EGP)
DIREKTIVA 2009/125/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 21. oktobra 2009
o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo
(prenovitev)
(Besedilo velja za EGP)
1. Pregled
| Naslov |
Regulativa |
|
Člen 1 Vsebina in področje uporabe
|
|
|
Člen 2 Opredelitve pojmov
|
Člen 2
Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
1.
„izdelek, povezan z energijo“ („izdelek“) pomeni vsako blago, ki med uporabo vpliva na porabo energije in ki je dano na trg in/ali v uporabo, vključno z deli, ki so namenjeni vgradnji v izdelke, povezane z energijo, za katere velja ta direktiva, ki so dani na trg in/ali uporabo kot samostojni deli za končne uporabnike in za katere je mogoče neodvisno oceniti njihovo okoljsko učinkovitost;
2.
„sestavni deli in sklopi“ pomeni dele, ki so namenjeni vgradnji v izdelke in niso dani na trg in/ali v uporabo kot samostojni deli za končne uporabnike ali pa njihove okoljske učinkovitosti ni mogoče oceniti neodvisno;
3.
„izvedbeni ukrepi“ pomeni ukrepe, sprejete v skladu s to direktivo, ki določajo zahteve za okoljsko primerno zasnovo opredeljenih izdelkov ali za njihove okoljske vidike;
4.
„dati na trg“ pomeni prvič ponuditi izdelek na trgu Skupnosti z namenom distribucije ali uporabe v Skupnosti, za plačilo ali zastonj, ne glede na prodajno tehniko;
5.
„dati v uporabo“ pomeni prvo uporabo izdelka za predviden namen s strani končnega uporabnika v Skupnosti;
6.
„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvaja izdelke, za katere velja ta direktiva, in je odgovorna za njihovo skladnost s to direktivo glede dajanja na trg in/ali v uporabo, pod proizvajalčevim lastnim imenom ali blagovno znamko ali za lastno uporabo proizvajalca. Če proizvajalca, v skladu z opredelitvijo v prvem stavku te točke, ali uvoznika, kakor je opredeljen v točki 8, ni mogoče določiti, je proizvajalec vsaka fizična ali pravna oseba, ki daje na trg in/ali v uporabo izdelke, za katere velja ta direktiva;
7.
„pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Skupnosti, ki je pridobila pisno pooblastilo proizvajalca za opravljanje vseh ali dela obveznosti in formalnosti, povezanih s to direktivo, v njegovem imenu;
8.
„uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Skupnosti, ki v okviru svojega poslovanja na trg Skupnosti daje izdelke iz tretje države;
9.
„materiali“ pomeni vse materiale, ki se uporabijo v življenjskem ciklusu izdelka;
10.
„zasnova izdelka“ pomeni vrsto postopkov, ki pretvarjajo pravne, tehnične, varnostne, funkcionalne, tržne ali druge zahteve, katerim mora izdelek ustrezati, v tehnične lastnosti izdelka;
11.
„okoljski vidik“ pomeni element ali funkcijo izdelka, ki lahko v njegovem življenjskem ciklusu vpliva na okolje;
12.
„okoljski vpliv“ pomeni vsako spremembo okolja, ki v celoti ali delno izvira iz izdelka v njegovem življenjskem ciklusu;
13.
„življenjski ciklus“ pomeni sosledna in med seboj povezana obdobja izdelka od uporabe surovin do dokončne odstranitve;
14.
„ponovna uporaba“ pomeni vsak postopek, v katerem se izdelek ali njegovi deli po koncu prve uporabe ponovno uporabijo za isti namen, za katerega so bili ustvarjeni, vključno z nadaljnjo uporabo izdelka, ki se vrača na zbiralno mesto, k distributerju, izvajalcu recikliranja ali proizvajalcu, pa tudi z uporabo obnovljenega izdelka;
15.
„recikliranje“ pomeni ponovno obdelavo odpadnih materialov v proizvodnem procesu za prvotni namen ali v druge namene, vendar ne za energetsko predelavo;
16.
„energetska predelava“ pomeni uporabo gorljivih odpadkov za proizvodnjo energije z neposrednim sežigom, skupaj z drugimi odpadki ali brez njih, vendar z uporabo toplote;
17.
„predelava“ pomeni vsako primerno operacijo, navedeno v Prilogi II B k Direktivi 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih (
21
);
18.
„odpadki“ pomenijo vsako snov ali predmet iz skupin iz Priloge I k Direktivi 2006/12/ES, ki jo imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči;
19.
„nevarni odpadki“ pomenijo vsak odpadek iz člena 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (
22
);
20.
„ekološki profil“ pomeni opis vnosov in iznosov (na primer materialov, emisij in odpadkov), v skladu z izvedbenim ukrepom, ki velja za izdelek, v njegovem celotnem življenjskem ciklusu, pomembnih z vidika njegovega vpliva na okolje in izraženih v merljivih fizikalnih količinah;
21.
„okoljska učinkovitost“ izdelka pomeni rezultate proizvajalčevega upravljanja z okoljskimi vidiki izdelka, razvidne iz njegove tehnične dokumentacije;
22.
„izboljšanje okoljske učinkovitosti“ pomeni postopek izboljšanja okoljske učinkovitosti izdelka skozi več generacij, čeprav ne nujno pri vseh okoljskih vidikih izdelka hkrati;
23.
„okoljsko primerna zasnova“ pomeni sistematično integracijo okoljskih vidikov v zasnovo izdelka, da bi se izboljšala okoljska učinkovitost izdelka v njegovem življenjskem ciklusu;
24.
„zahteva po okoljsko primerni zasnovi“ pomeni vsako zahtevo v zvezi z izdelkom ali zasnovo izdelka, namenjeno izboljšanju njegove okoljske učinkovitosti, ali vsako zahtevo po zagotavljanju podatkov o okoljskih vidikih izdelka;
25.
„splošna zahteva po okoljsko primerni zasnovi“ pomeni vsako zahtevo po okoljsko primerni zasnovi, ki temelji na ekološkem profilu izdelka kot celoti in nima določenih mejnih vrednosti za posamezne okoljske vidike;
26.
„posebna zahteva po okoljsko primerni zasnovi“ pomeni količinsko določeno in merljivo zahtevo po okoljsko primerni zasnovi, povezano z določenim okoljskim vidikom izdelka, na primer porabo energije med delovanjem, preračunano na dano enoto koristka;
27.
„harmonizirani standard“ pomeni tehnično specifikacijo, ki jo je s pooblastilom Komisije sprejel priznani organ za standardizacijo v skladu s postopkom, določenim v Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (
23
), da bi določil evropsko zahtevo, skladnost s katero ni obvezna.
|
|
Člen 3 Dajanje na trg in/ali v uporabo
|
|
|
Člen 4 Dolžnosti uvoznika
|
Člen 4
Če proizvajalec nima sedeža v Skupnosti in v Skupnosti nima pooblaščenega predstavnika, je uvoznik dolžan:
(a)
zagotoviti, da je izdelek, ki je dan na trg in/ali v uporabo, v skladu s to direktivo in ustreznim izvedbenim ukrepom, in
(b)
hraniti in dati na razpolago izjavo ES o skladnosti in tehnično dokumentacijo.
|
|
Člen 5 Označevanje in izjava ES o skladnosti
|
|
|
Člen 6 Prosti pretok
|
|
|
Člen 7 Zaščitna klavzula
|
|
|
Člen 8 Ocena skladnosti
|
|
|
Člen 9 Predpostavka skladnosti
|
|
|
Člen 10 Harmonizirani standardi
|
|
|
Člen 11 Zahteve za sestavne dele in sklope
|
Člen 11
Zahteve za sestavne dele in sklope
Izvedbeni ukrepi lahko zahtevajo od proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika, ki daje na trg in/ali v uporabo sestavne dele in sklope, da zagotovi proizvajalcu izdelka, za katerega veljajo izvedbeni ukrepi, ustrezne podatke o sestavi materialov in porabi energije, materialih in/ali virih za sestavne dele ali sklope.
|
|
Člen 12 Upravno sodelovanje in izmenjava informacij
|
|
|
Člen 13 Mala in srednje velika podjetja
|
|
|
Člen 14 Obveščanje potrošnikov
|
Člen 14
V skladu z izvedbenimi ukrepi, ki se jih uporabi, proizvajalci v obliki, ki se jim zdi ustrezna, potrošnikom, ki uporabljajo izdelke, zagotovijo:
(a)
potrebne informacije o tem, kako lahko sami prispevajo k trajnostni uporabi izdelka, in
(b)
podatke o ekološkem profilu izdelka in koristih okoljsko primerne zasnove, kadar to zahteva izvedbeni ukrep.
|
|
Člen 15 Izvedbeni ukrepi
|
|
|
Člen 16 Delovni načrt
|
|
|
Člen 17 Samoreguliranje
|
Člen 17
Prostovoljne sporazume ali druge ukrepe za samoreguliranje, predstavljene kot alternativa izvedbenim ukrepom v okviru te direktive, se oceni vsaj na podlagi Priloge VIII.
|
|
Člen 18 Posvetovalni forum
|
Člen 18
Komisija zagotovi, da pri izvajanju svojih dejavnosti v zvezi z vsakim izvedbenim ukrepom upošteva uravnoteženo sodelovanje predstavnikov držav članic in vseh zainteresiranih strani, ki jih zadeva določen izdelek ali skupina izdelkov, kot so industrija, vključno z MSP, obrtniki, sindikati, trgovci na debelo in drobno, uvozniki, okoljevarstvene skupine in organizacije potrošnikov. Prispevek teh strani je zlasti pomemben za določanje in pregled izvedbenih ukrepov, za ocenjevanje učinkovitosti vzpostavljenih mehanizmov tržnega nadzora, prostovoljnih sporazumov in ukrepov za samoreguliranje. Te strani se sestajajo v Posvetovalnem forumu. Poslovnik foruma določi Komisija.
|
|
Člen 19 Postopek v odboru
|
|
|
Člen 20 Kazni
|
Člen 20
Države članice določijo pravila za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive in sprejmejo vse potrebne ukrepe za njihovo izvajanje. Predvidene kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne, ob upoštevanju obsega neskladnosti in števila enot neustreznih izdelkov na trgu Skupnosti. Države članice obvestijo Komisijo o teh določbah do 20. novembra 2010 in jo nemudoma obvestijo o kakršnih koli naknadnih spremembah, ki vplivajo nanje.
|
|
Člen 21 Pregled
|
Člen 21
Komisija najpozneje leta 2012 pregleda učinkovitost te direktive in njenih izvedbenih ukrepov, ki med drugim vključujejo:
(a)
metodologijo določanja in vključevanja pomembnih okoljskih meril, kot je učinkovitost rabe virov, ob upoštevanju celotnega življenjskega ciklusa izdelkov;
(b)
prag za izvedbene ukrepe;
(c)
mehanizme tržnega nadzora in
(d)
vse zadevne spodbujene samoregulativne mehanizme.
Po tem pregledu in ob upoštevanju zlasti izkušenj v zvezi razširjenim področjem uporabe te direktive Komisija po posvetovanju s Posvetovalnim forumom iz člena 18 predvsem oceni, ali je primerno razširiti področje uporabe direktive na izdelke, ki niso povezani z energijo, da bi se bistveno zmanjšal njihov vpliv na okolje v celotnem življenjskem ciklusu, ter po potrebi predstavi predloge za spremembe te direktive Evropskemu parlamentu in Svetu.
|
|
Člen 22 Zaupnost
|
Člen 22
Zahteve proizvajalca in/ali njegovega pooblaščenega zastopnika v zvezi z zagotavljanjem podatkov iz člena 11 in dela 2 Priloge I so sorazmerne in upoštevajo upravičeno zaupnost tržno občutljivih informacij.
|
|
Člen 23 Prenos
|
|
|
Člen 24 Razveljavitev
|
Člen 24
Direktiva 2005/32/ES, kakor je bila spremenjena z direktivo, navedeno v delu A Priloge IX, se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos direktiv iz dela B Priloge IX v nacionalno zakonodajo.
Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge X.
|
|
Člen 25 Začetek veljavnosti
|
Člen 25
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
|
|
Člen 26 Naslovniki
|
Člen 26
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
|
|
PRILOGA I
|
PRILOGA I
Metoda za določitev splošnih zahtev za okoljsko primerno zasnovo
(iz člena 15(6))
Namen splošnih zahtev za okoljsko primerno zasnovo je izboljšanje okoljske učinkovitosti izdelkov, predvsem njegovih pomembnih okoljskih vidikov, brez določitve mejnih vrednosti. Metoda iz te priloge se mora uporabiti, kadar ni primerno določiti mejnih vrednosti za skupino izdelkov, ki se ocenjuje. Med pripravo osnutka izvedbenega ukrepa, ki se pošlje odboru iz člena 19(1), mora Komisija opredeliti pomembne okoljske vidike, ki se opredelijo v izvedbenem ukrepu.
Pri pripravi izvedbenih ukrepov, ki določajo, v skladu s členom 15, splošne zahteve za okoljsko primerno zasnovo, mora Komisija glede na izdelek, za katerega velja izvedbeni ukrep, določiti ustrezne parametre za okoljsko primerno zasnovo izmed tistih, navedenih v delu 1, zahteve po zagotavljanju podatkov izmed tistih, navedenih v delu 2, in zahteve za proizvajalca, navedene v delu 3.
Del 1.
Parametri za okoljsko primerno zasnovo izdelkov
1.1 Če so povezani z zasnovo izdelka, se morajo pomembni okoljski vidiki ugotavljati ob naslednjih fazah življenjskega ciklusa izdelka:
(a)
izbira in uporaba surovin;
(c)
embalaža, transport in distribucija;
(f)
izrabljenost, to je stanje izdelka, ko je dosegel konec prve uporabe do njegove dokončne odstranitve.
1.2 Za vsako fazo se morajo oceniti naslednji okoljski vidiki, v kolikor so pomembni:
(a)
predvidena poraba materialov, energije in drugih virov, na primer sladke vode;
(b)
predvidene emisije v zrak, vodo ali tla;
(c)
predvideno onesnaževanje s fizikalnimi učinki, na primer hrupom, vibracijami, sevanjem, elektromagnetnimi polji;
(d)
pričakovano nastajanje odpadnih snovi in
(e)
možnosti za ponovno uporabo, recikliranje in predelavo materialov in/ali energije, upoštevajoč Direktivo 2002/96/ES.
1.3 Za vrednotenje možnosti za izboljšanje okoljskih vidikov iz točke 1.2 se morajo primerno uporabljati zlasti naslednji parametri, ki se po potrebi dopolnjujejo z drugimi:
(a)
masa in prostornina izdelka;
(b)
uporaba materialov, ki izhajajo iz dejavnosti recikliranja;
(c)
poraba energije, vode in drugih virov v življenjskem ciklusu;
(d)
uporaba snovi, razvrščenih kot nevarne za zdravje in/ali okolje v skladu z Direktivo Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (
25
), in ob upoštevanju zakonodaje o trženju in uporabi določenih snovi, na primer Direktive Sveta 76/769/EGS z dne 22. julija 1976 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov (
26
) ali Direktive 2002/95/ES;
(e)
količina in lastnosti potrošnih materialov, potrebnih za pravilno delovanje in vzdrževanje;
(f)
enostavnost ponovne uporabe in recikliranja, izražena z: številom uporabljenih materialov in sestavnih delov, uporabo standardnih sestavnih delov, potrebnim časom za razgradnjo, zahtevnostjo orodij, potrebnih za razgradnjo, uporabo standardov za kodiranje sestavnih delov in materialov za razpoznavanje sestavnih delov in materialov, primernih za uporabo in recikliranje (vključno z označevanjem plastičnih delov v skladu s standardi ISO), uporabo materialov, ki jih je enostavno reciklirati, enostavnim dostopom do koristnih in drugih sestavnih delov in materialov, ki jih je mogoče reciklirati; enostavnim dostopom do sestavnih delov in materialov, ki vsebujejo nevarne snovi;
(g)
vključitev rabljenih sestavnih delov;
(h)
izogibanje tehničnim rešitvam, ki ovirajo ponovno uporabo in recikliranje sestavnih delov in celotnih naprav;
(i)
podaljšanje življenjske dobe, izraženo s: najkrajšo zajamčeno življenjsko dobo, najkrajšim časom razpoložljivosti nadomestnih delov, modularno zasnovo, nadgradljivostjo, popravljivostjo;
(j)
količina proizvedenih odpadkov in količina proizvedenih nevarnih odpadkov;
(k)
emisije v zrak (toplogredni plini, povzročitelji zakisljevanja, hlapne organske spojine, snovi, ki povzročajo razgradnjo ozona, obstojna organska onesnaževala, težke kovine, fini in lebdeči delci) brez poseganja v Direktivo 97/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1997 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti plinastim in trdnim onesnaževalom iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo (
27
);
(l)
emisije v vodo (težke kovine, snovi, ki škodljivo vplivajo na ravnotežje kisika, obstojna organska onesnaževala) in
(m)
emisije v tla (zlasti iztekanje in izlivi nevarnih snovi v fazi uporabe izdelkov in možnost puščanja po odstranitvi izdelka kot odpadka).
Del 2.
Zahteve v zvezi z zagotavljanjem podatkov
Izvedbeni ukrepi lahko zahtevajo, da mora proizvajalec zagotoviti informacije, ki lahko vplivajo na način ravnanja z izdelkom, njegove uporabe ali recikliranja s strani drugih oseb in ne proizvajalca. Te informacije, kjer je to primerno, lahko vključujejo:
(a)
informacije snovalca v zvezi s proizvodnim procesom;
(b)
informacije za potrošnike o pomembnih okoljskih značilnostih in učinkovitosti izdelka, priloženimi izdelku, ko je dan na trg, tako da lahko potrošnik primerja te vidike izdelkov;
(c)
informacije za potrošnike o načinu namestitve, uporabe in vzdrževanja izdelka, da se zmanjšajo njegovi vplivi na okolje in zagotovi optimalno pričakovana življenjska doba, ter o načinu vračila izdelka ob koncu življenjske dobe in, po potrebi, informacije o času zagotavljanja nadomestnih delov in možnostih za nadgrajevanje izdelkov, in
(d)
informacije za obrate za ravnanje z odpadki o razgradnji, recikliranju ali odstranitvi ob koncu življenjske dobe.
Informacije bi bilo treba, če je le mogoče, navesti na izdelku samem.
V teh informacijah se morajo upoštevati obveznosti po drugi zakonodaji Skupnosti, na primer po Direktivi 2002/96/ES.
Del 3.
Zahteve za proizvajalca
1. Od proizvajalcev izdelkov se na podlagi realnih predpostavk o normalnih pogojih uporabe in za njene namene za celoten življenjski ciklus mora zahtevati izdelava ocene modela izdelka, namenjene okoljskim vidikom, ki so v izvedbenem ukrepu opredeljeni kot tisti, na katere lahko znatno vpliva zasnova izdelka. Drugi okoljski vidiki se lahko ocenijo na prostovoljni osnovi.
Na podlagi te ocene morajo snovalci izdelati ekološki profil izdelka. Ta mora temeljiti na okoljsko pomembnih lastnostih izdelka in vnosih/iznosih, do katerih prihaja v življenjskem ciklusu izdelka, izraženih v merljivih fizikalnih količinah.
2. Proizvajalec mora uporabiti to oceno za vrednotenje alternativnih konstrukcijskih rešitev in dosežene okoljske učinkovitosti v primerjavi z merili uspešnosti.
Komisija mora opredeliti merila uspešnosti v izvedbenem ukrepu na podlagi informacij, zbranih v času priprave ukrepa.
Izbrana konstrukcijska rešitev mora doseči razumno ravnovesje med različnimi okoljskimi vidiki ter med okoljskimi in drugimi pomembnimi vidiki, kot so varnostni in zdravstveni, tehnične zahteve za funkcionalnost, kakovost in zmogljivost, ter ekonomski vidiki, vključno s proizvodnimi stroški in tržljivostjo, ob upoštevanju vse ustrezne zakonodaje.
|
|
PRILOGA II
|
PRILOGA II
Metoda za določitev posebnih zahtev za okoljsko primerno zasnovo
(iz člena 15(6))
Namen posebnih zahtev za okoljsko primerno zasnovo je izboljšanje določenega okoljskega vidika izdelka. To so lahko, po potrebi, zahteve po zmanjšani porabi danega vira, kot so omejitve porabe vira v različnih obdobjih življenjskega ciklusa izdelka (kot so omejitve porabe vode v obdobju uporabe ali količine danega materiala, vgrajenega v izdelek, ali zahteve za najmanjše količine recikliranega materiala).
Komisija mora pri pripravi izvedbenih ukrepov, ki v skladu s členom 15 določajo posebne zahteve za okoljsko primerno zasnovo, glede na izdelek, za katerega velja izvedbeni ukrep, ugotoviti ustrezne parametre za okoljsko primerno zasnovo izmed parametrov, navedenih v delu 1 Priloge I, in določiti stopnje teh zahtev v skladu z regulativnim postopkom iz člena 19(2), kakor sledi:
1.
Na podlagi tehnične, okoljske in ekonomske analize se mora na trgu izbrati več reprezentativnih modelov obravnavanega izdelka in ugotovijo tehnične možnosti za izboljšanje njegove okoljske učinkovitosti, upoštevajoč ekonomsko upravičenost posameznih možnosti in izogibajoč se pomembnemu zmanjšanju zmogljivosti ali uporabnosti za potrošnike.
Na podlagi tehnične, ekonomske in okoljske analize se morajo določiti izdelki in tehnologije z najboljšimi učinki obravnavanih okoljskih vidikov, razpoložljivi na trgu.
Pri analizi in določanju zahtev bi bilo treba upoštevati učinkovitost izdelkov, ki so na voljo na svetovnih trgih, in merila uspešnosti, opredeljena v zakonodaji drugih držav.
Na podlagi te analize in ob upoštevanju ekonomske in tehnične izvedljivosti ter možnosti za izboljšave se morajo sprejeti konkretni ukrepi za čim večje zmanjšanje okoljskega vpliva izdelka.
Glede porabe energije med uporabo se mora določiti stopnja energetske učinkovitosti ali porabe energije tako, da so stroški končnih uporabnikov v življenjskem ciklusu reprezentativnih modelov izdelka minimalni, ob upoštevanju vplivov na druge okoljske vidike. Pri oceni stroškov v življenjskem ciklusu se uporablja realna diskontna stopnja na podlagi podatkov Evropske centralne banke in realne življenjske dobe izdelka, ki porablja energijo; temelji na vsoti variacij nabavne cene (ki izvirajo iz variacij proizvodnih stroškov) in obratovalnih stroškov, ki so posledica različnih obsegov možnosti za tehnične izboljšave, diskontirane skozi življenjsko dobo obravnavanih reprezentativnih modelov izdelka. Obratovalni stroški pokrivajo predvsem porabo energije in dodatne stroške za druge vire, kot so voda ali pralna sredstva.
Izvesti se mora analiza občutljivosti za ustrezne dejavnike, kot so cena energije ali drugega vira, strošek surovine ali proizvodnje, diskontne stopnje, in po potrebi se vključijo eksterni stroški okolja, vključno s preprečenimi emisijami toplogrednih plinov, da se preveri, ali nastanejo večje spremembe in ali so skupne sklepne ugotovitve zanesljive. Zahteva se bo primerno prilagodila.
Podobno metodologijo bi lahko uporabili za druge vire, kot je voda.
2.
Za razvoj tehničnih, okoljskih in ekonomskih analiz bi lahko uporabili informacije, ki so na voljo v okviru drugih dejavnosti Skupnosti.
Enako velja za informacije, ki so na voljo v drugih delih sveta v okviru obstoječih programov za določanje posebnih zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, s katerimi trgujejo gospodarski partnerji Evropske unije.
3.
Datum začetka veljavnosti zahteve mora upoštevati ciklus ponovne zasnove izdelka.
|
|
PRILOGA III
|
PRILOGA III
Znak CE
(iz člena 5(2))
Znak CE mora biti visok najmanj 5 mm. Če je znak CE pomanjšan ali povečan, se morajo upoštevati razmerja iz zgornje umerjene risbe.
Znak CE se mora pritrditi na izdelek. Kjer to ni mogoče, mora biti znak CE pritrjen na embalažo in spremne dokumente.
|
|
PRILOGA IV
|
PRILOGA IV
Notranji nadzor snovanja
(iz člena 8(2))
1. Ta priloga opisuje postopek, s katerim proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik, ki izvaja obveznosti iz točke 2, zagotavlja in izjavlja, da izdelek izpolnjuje ustrezne zahteve iz zadevnega izvedbenega ukrepa. Izjava ES o skladnosti lahko pokriva enega ali več izdelkov in jo mora hraniti proizvajalec.
2. Proizvajalec mora zbrati dosje tehnične dokumentacije, ki omogoča oceno skladnosti izdelka z zahtevami iz ustreznega izvedbenega ukrepa.
Dokumentacija mora vsebovati zlasti:
(a)
splošni opis izdelka in njegove namembnosti;
(b)
rezultate ustreznih okoljskih ocen, ki jih je izvedel proizvajalec, in/ali sklice na publikacije okoljskih ocen ali študijske primere, ki jih proizvajalec uporablja pri vrednotenju, dokumentiranju in določanju konstrukcijskih rešitev izdelka;
(c)
ekološki profil, če ga zahteva izvedbeni ukrep;
(d)
elemente specifikacije zasnove izdelka, povezane z vidiki okoljske zasnove izdelka;
(e)
seznam ustreznih standardov iz člena 10, uporabljenih v celoti ali delno, in opis rešitev, sprejetih za izpolnjevanje zahtev ustreznega izvedbenega ukrepa, kadar niso bili uporabljeni standardi iz člena 10 ali kadar ti standardi ne pokrivajo v celoti zahtev iz ustreznega izvedbenega ukrepa;
(f)
izvod informacij o okoljskih vidikih zasnove izdelka, ki se zagotovi v skladu z zahtevami iz dela 2 Priloge I, in
(g)
rezultate opravljenih meritev v skladu z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, vključno s podrobnostmi o skladnosti teh meritev z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, ki jih določa veljaven izvedbeni ukrep.
3. Proizvajalec mora sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovi proizvodnjo izdelka v skladu s specifikacijami zasnove iz točke 2 in z zahtevami ukrepa, ki se zanj uporablja.
|
|
PRILOGA V
|
PRILOGA V
Sistem upravljanja za ocenjevanje skladnosti
(iz člena 8(2))
|
1.
|
Ta priloga opisuje postopek, s katerim proizvajalec, ki izpolnjuje obveznosti iz točke 2, zagotavlja in izjavlja, da izdelek izpolnjuje ustrezne zahteve iz zadevnega izvedbenega ukrepa. Izjava ES o skladnosti lahko pokriva enega ali več izdelkov in jo mora hraniti proizvajalec.
|
|
2.
|
Sistem upravljanja se lahko uporabi za oceno skladnosti izdelka, če proizvajalec izvaja okoljske elemente, opredeljene v točki 3.
|
|
3.
|
Okoljski elementi sistema upravljanja Ta del opredeljuje elemente sistema upravljanja in postopke, s katerimi lahko proizvajalec pokaže, da je izdelek v skladu z zahtevami iz zadevnega izvedbenega ukrepa.
3.1 Politika okoljske učinkovitosti izdelka
Proizvajalec mora biti sposoben prikazati skladnost z zahtevami iz zadevnega izvedbenega ukrepa. Proizvajalec mora biti tudi sposoben zagotoviti okvir za določanje in spreminjanje ciljev okoljske učinkovitosti izdelka in kazalcev glede izboljšanja skupne okoljske učinkovitosti izdelka.
Vsi ukrepi, ki jih proizvajalec sprejme zaradi izboljšanja skupne okoljske učinkovitosti in vzpostavitve ekološkega profila izdelka, če to zahteva izvedbeni ukrep, z zasnovo in izdelavo, morajo biti dokumentirani sistematično in urejeno v obliki pisnih postopkov in navodil.
Ti postopki in navodila morajo še zlasti vsebovati ustrezen opis:
(a)
seznama dokumentov, ki mora biti sestavljen tako, da izraža skladnost izdelka, in mora biti po potrebi dostopen;
(b)
ciljev in kazalcev okoljske učinkovitosti izdelka ter organizacijske strukture, odgovornosti, pristojnosti uprave in razporeditve virov v zvezi z njihovo uporabo in vzdrževanjem;
(c)
preverjanj in preizkusov, ki se izvajajo po izdelavi, s katerimi se preveri učinkovitost izdelka v primerjavi s kazalci okoljske učinkovitosti;
(d)
postopkov za nadzor zahtevane dokumentacije in zagotavljanje njenega rednega posodabljanja in
(e)
metode za preverjanje izvajanja in učinkovitosti okoljskih elementov sistema upravljanja.
3.2 Načrtovanje
Proizvajalec mora vzpostaviti in vzdrževati:
(a)
postopke za določitev ekološkega profila izdelka;
(b)
cilje in kazalce okoljske učinkovitosti izdelka, ki upoštevajo tehnološke možnosti ob upoštevanju tehničnih in ekonomskih zahtev, in
(c)
program za doseganje teh ciljev.
3.3 Izvedba in dokumentacija
3.3.1 V dokumentaciji o sistemu upravljanja se mora zlasti upoštevati naslednje:
(a)
opredeliti in dokumentirati se morajo odgovornosti in pooblastila, da se zagotovi visoka okoljska učinkovitost izdelka, in poročanje o njegovem delovanju zaradi pregleda in izboljšav;
(b)
določiti se morajo dokumenti, ki navajajo uporabljene postopke in tehnike za nadzor in preverjanje snovanja ter sistematične ukrepe, ki se uporabljajo pri snovanju izdelka, in
(c)
proizvajalec mora vzpostaviti in vzdrževati informacije, ki opisujejo ključne okoljske elemente sistema upravljanja in postopke za nadzor vseh potrebnih dokumentov.
3.3.2 Dokumentacija, ki zadeva izdelek, mora vsebovati zlasti:
(a)
splošni opis izdelka in njegovo namembnost;
(b)
rezultate ustreznih okoljskih ocen, ki jih je izvedel proizvajalec, in/ali sklice na publikacije okoljskih ocen ali študijske primere, ki jih proizvajalec uporablja pri vrednotenju, dokumentiranju in določanju konstrukcijskih rešitev izdelka;
(c)
ekološki profil, če ga zahteva izvedbeni ukrep;
(d)
dokumente, ki opisujejo rezultate opravljenih meritev skladno z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, vključno s podrobnostmi o skladnosti teh meritev z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo, ki jih določa veljaven izvedbeni ukrep;
(e)
proizvajalec mora vzpostaviti specifikacije, ki navajajo zlasti uporabljene standarde; kadar niso bili uporabljeni standardi iz člena 10 ali kadar ti dokumenti ne pokrivajo v celoti zahtev iz ustreznega izvedbenega ukrepa, pa navajajo sredstva, uporabljena za zagotovitev skladnosti, in
(f)
izvod informacij o okoljskih vidikih zasnove izdelka, ki se zagotovi v skladu z zahtevami iz dela 2 Priloge I.
3.4 Preverjanje in odprava pomanjkljivosti
(a)
sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovi proizvodnjo izdelka v skladu s specifikacijami zasnove in z zahtevami ustreznega izvedbenega ukrepa;
(b)
vzpostaviti in vzdrževati postopke za preverjanje in reševanje neskladnosti ter vnesti spremembe, ki izhajajo iz postopkov za odpravo pomanjkljivosti, v dokumentirane postopke, in
(c)
najmanj enkrat na tri leta opraviti popolno notranjo presojo okoljskih elementov sistema za upravljanje.
|
|
|
PRILOGA VI
|
PRILOGA VI
Izjava ES o skladnosti
(iz člena 5(3))
Izjava ES o skladnosti mora vsebovati naslednje podatke:
1.
ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika;
2.
opis modela, ki zadošča za nedvoumno prepoznavanje;
3.
po potrebi sklicevanja na uporabljene harmonizirane standarde;
4.
po potrebi druge uporabljene tehnične standarde in specifikacije;
5.
po potrebi sklic na drugo uporabljeno zakonodajo Skupnosti, ki določa označevanje z znakom CE, in
6.
ime in podpis osebe, ki je pooblaščena, da zaveže proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika.
|
|
PRILOGA VII
|
PRILOGA VII
Vsebina izvedbenih ukrepov
(iz člena 15(8))
Izvedbeni ukrep mora določati zlasti naslednje:
1.
natančno opredelitev vrst izdelkov, za katere velja;
2.
zahtevo(-e) za okoljsko primerno zasnovo omenjenih izdelkov, datum(-e) izvedbe, postopne ali prehodne ukrepe ali obdobja:
(a)
v primeru splošnih zahtev za okoljsko primerno zasnovo ustrezne faze in vidike iz oddelkov 1.1 in 1.2 Priloge I, ki jih spremljajo primeri parametrov med navedenimi iz oddelka 1.3 Priloge I kot vodilo pri vrednotenju izboljšav v zvezi z ugotovljenimi okoljskimi vidiki;
(b)
stopnjo(-e) zahteve(-) v primeru posebne(-ih) zahteve(-) za okoljsko primerno zasnovo;
3.
parametre okoljsko primerne zasnove iz dela 1 Priloge I, glede katerih niso potrebne nikakršne zahteve po okoljsko primerni zasnovi;
4.
zahteve za namestitev izdelka, kadar ima to neposredni pomen za obravnavano okoljsko učinkovitost;
5.
merilne standarde in/ali merilne metode, ki jih je treba uporabiti; kadar so na voljo, se morajo uporabiti harmonizirani standardi, katerih sklicne številke so objavljene v Uradnem listu Evropske unije;
6.
podrobnosti za oceno skladnosti po Sklepu 93/465/EGS:
(a)
kadar se uporabljeni modul(-i) razlikuje(-jo) od modula A, dejavnike, ki so privedli do izbire določenega postopka;
(b)
po potrebi merila za odobritev in/ali certificiranje tretjih strani;
če so za isti izdelek v drugih CE zahtevah določeni drugi moduli, mora za obravnavano zahtevo veljati modul iz izvedbenega ukrepa;
7.
zahteve o informacijah, ki jih morajo proizvajalci zlasti navesti v tehnični dokumentaciji, kar olajša preverjanje skladnosti izdelka z izvedbenimi ukrepi;
8.
trajanje prehodnega obdobja, v katerem morajo države članice dovoliti dajanje na trg in/ali v uporabo izdelkov, ki ustrezajo veljavnim predpisom na ozemlju svoje države na dan, ko je bil sprejet izvedbeni ukrep;
9.
datum za ovrednotenje in morebitno spremembo izvedbenega ukrepa ob upoštevanju hitrosti tehnološkega napredka.
|
|
PRILOGA VIII
|
PRILOGA VIII
Samoreguliranje
(iz člena 17)
Poleg osnovnih pravnih zahtev, da morajo biti pobude za samoreguliranje skladne z vsemi določbami Pogodbe (zlasti z določbami, ki se nanašajo na notranji trg in konkurenco) in mednarodnimi obveznostmi Skupnosti, vključno z večstranskimi pravili trgovanja, se lahko uporabi tudi naslednji nezaključen seznam meril za ugotavljanje ustreznosti pobud za samoreguliranje kot alternative izvedbenim ukrepom v okviru te direktive:
1.
Odprtost sodelovanja
Pri pobudah za samoreguliranje morajo sodelovati operaterji iz tretjih držav, in sicer tako v fazi priprave kot izvedbe.
2.
Dodana vrednost
Pobude za samoreguliranje morajo omogočiti dodano vrednost (večjo, kot je običajna) v obliki boljše splošne okoljske učinkovitosti izdelka.
3.
Zastopanost
Industrija in njena združenja, ki sodelujejo pri samoreguliranju, morajo predstavljati veliko večino ustreznega gospodarskega sektorja z nekaj možnimi izjemami. Pozornost je treba nameniti spoštovanju pravil o konkurenci.
4.
Opredeljeni in zastavljeni cilji
Cilji, ki so jih določile zainteresirane strani, morajo biti jasno določeni in nedvoumni, začenši z natančno opredeljenim izhodiščem. Če pobude za samoreguliranje temeljijo na dolgoročnem vidiku, je treba vključiti vmesne cilje. Zagotovljen mora biti nadzor nad skladnostjo glavnih ciljev in vmesnih ciljev in sicer na cenovno sprejemljiv in verodostojen način z uporabo jasnih in zanesljivih kazalcev. Razvoj teh kazalcev morajo pospešiti podatki o raziskavah ter znanstveni in tehnološki podatki.
5.
Sodelovanje civilne družbe
Za zagotavljanje preglednosti morajo biti pobude za samoreguliranje objavljene, vključno z objavo na spletnih straneh in prek drugih elektronskih sredstev za širjenje informacij.
Enako mora veljati za vmesna in končna poročila o spremljanju. Zainteresirane strani, ki vključujejo države članice, industrijo, okoljske nevladne organizacije in združenja potrošnikov, se mora povabiti, da izrazijo svoje stališče glede pobud za samoreguliranje.
6.
Spremljanje in poročanje
Pobude za samoreguliranje morajo vsebovati dobro zasnovan sistem spremljanja z jasno določenimi odgovornostmi za industrijo in neodvisne inšpektorje. Službe Komisije v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi, vključenimi v pobudo za samoreguliranje, se mora povabiti, da spremljajo izpolnjevanje ciljev.
Načrt spremljanja in poročanja mora biti podroben, pregleden in objektiven. Službe Komisije s pomočjo odbora iz člena 19(1) ugotavljajo, ali so bili doseženi cilji prostovoljnega sporazuma ali drugih ukrepov za samoreguliranje.
7.
Stroškovna učinkovitost uporabe pobud za samoreguliranje
Stroški uporabe pobud za samoreguliranje, zlasti kar se tiče spremljanja, ne smejo povzročiti nesorazmernega upravnega bremena v primerjavi s svojimi cilji in drugimi razpoložljivimi instrumenti ukrepanja.
8.
Trajnost
Pobude za samoreguliranje morajo ustrezati ciljem ukrepov iz te direktive, vključno z integriranim pristopom, ter morajo biti skladne z ekonomskimi in družbenimi dimenzijami trajnostnega razvoja. Vključeno mora biti varovanje interesov potrošnikov glede zdravja, kakovosti življenja in ekonomskih interesov.
9.
Združljivost pobud
Pobude za samoreguliranje ne bodo prinesle pričakovanih rezultatov, če drugi dejavniki in pobude, kot so pritisk trga, davki in nacionalna zakonodaja, pošiljajo nasprotujoče si signale sodelujočim v pobudi za samoreguliranje. V tem oziru je bistvena skladnost ukrepov, ki jo je treba upoštevati pri ocenjevanju učinkovitosti pobude.
|
|
PRILOGA IX
|
PRILOGA IX
DEL A
Razveljavljena direktiva in seznam njenih naknadnih sprememb
(iz člena 24)
|
Direktiva 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta
(UL L 191, 22.7.2005, str. 29)
|
|
|
Direktiva 2008/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta
(UL L 81, 20.3.2008, str. 48)
|
Samo člen 1
|
DEL B
Seznam rokov za prenos v nacionalno zakonodajo
(iz člena 24)
|
Direktiva
|
Rok za prenos
|
|
2005/32/ES
|
11. avgust 2007
|
|
2008/28/ES
|
—
|
|
|
PRILOGA X
|
PRILOGA X
Korelacijska Tabela
|
Direktiva 2005/32/ES
|
Ta direktiva
|
|
Členi 1 do 20
|
Členi 1 do 20
|
|
Člen 21
|
—
|
|
Člen 22
|
—
|
|
Člen 23
|
Člen 21
|
|
Člen 24
|
Člen 22
|
|
Člen 25
|
—
|
|
—
|
Člen 23
|
|
—
|
Člen 24
|
|
Člen 26
|
Člen 25
|
|
Člen 27
|
Člen 26
|
|
Priloge I do VIII
|
Priloge I do VIII
|
|
—
|
Priloga IX
|
|
—
|
Priloga X
|
|
,
1.1 Sklici
1.2 Ugotovljene zahteve
1.3 Povezani standardi
2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|