UREDBA SVETA (Euratom) 2021/100 z dne 25. januarja 2021 o vzpostavitvi namenskega finančnega programa za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki ter razveljavitvi Uredbe (Euratom) št. 1368/2013

(1)

V skladu z Rimsko izjavo voditeljev 27 držav članic, Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije z dne 25. marca 2017 bi moral proračun Unije omogočati varno Evropo. Programi jedrske razgradnje so v zvezi s tem doslej že prispevali in lahko prispevajo še naprej. Po zaprtju jedrskega objekta je glavni pozitivni učinek, ki ga želimo doseči, progresivno zmanjševanje radiološkega tveganja za delavce, javnost in okolje v zadevnih državah članicah, pa tudi v Uniji kot celoti.

(2)

Namenski finančni program lahko ustvari dodatno dodano vrednost EU, tako da postane merilo znotraj Unije za varno upravljanje tehnoloških vprašanj pri jedrski razgradnji in razširjanje znanja. Finančna pomoč na podlagi takega finančnega programa bi se morala zagotavljati na podlagi predhodne ocene, pri kateri se opredelijo specifične potrebe in dokaže dodana vrednost EU, z namenom podprtja razgradnje jedrskih objektov in varnega ravnanja z radioaktivnimi odpadki.

(3)

Dejavnosti, ki jih zajema ta uredba, bi morale biti v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Finančna pomoč na podlagi te uredbe bi morala ostati izjemna, brez poseganja v načela in cilje iz prava Unije o jedrski varnosti, to je Direktive Sveta 2009/71/Euratom (2), in ravnanju z odpadki, to je Direktive Sveta 2011/70/Euratom (3). Na podlagi členov 4(1) in 7(1) Direktive Sveta 2011/70/Euratom imajo končno odgovornost za varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki države članice.

(4)

V skladu s Protokolom o pogojih in podrobnostih sprejema Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo (4), priloženim Pogodbi o pristopu Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo (5) (v nadaljnjem besedilu: Pogodba o pristopu) se je Bolgarija zavezala, da bo do 31. decembra 2002 zaprla enoti 1 in 2 ter do 31. decembra 2006 enoti 3 in 4 jedrske elektrarne Kozloduj in nato te enote razgradila. Razgradnja je Bolgariji povzročila znatno finančno breme v obliki neposrednih in posrednih stroškov. Bolgarija je v skladu s svojimi obveznostmi vse zadevne enote zaprla v ustreznih rokih.

(5)

V skladu s Protokolom št. 9 o enotah 1 in 2 jedrske elektrarne Bohunice V1 na Slovaškem, ki je priložen k Aktu o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija (6) (v nadaljnjem besedilu: Akt o pristopu), se je Slovaška zavezala, da bo do 31. decembra 2006 zaprla enoto 1 in do 31. decembra 2008 enoto 2 jedrske elektrarne Bohunice V1 ter nato ti enoti razgradila. Razgradnja je Slovaški povzročila znatno finančno breme v obliki neposrednih in posrednih stroškov. Slovaška je v skladu s svojimi obveznostmi obe zadevni enoti zaprla v ustreznih rokih.

(6)

V skladu z obveznostmi iz Pogodbe o pristopu oziroma Akta o pristopu in s pomočjo Unije sta Bolgarija in Slovaška dosegli znaten napredek pri razgradnji jedrskih elektrarn Kozloduj in Bohunice V1. Potrebno je dodatno delo, da bi varno dosegli končno stanje razgradnje. V skladu s trenutnimi načrti razgradnje naj bi bila razgradnja jedrske elektrarne Kozloduj zaključena do konca leta 2030, razgradnja jedrske elektrarne Bohunice V1 pa do leta 2025.

(7)

Skupno raziskovalno središče Evropske komisije je bilo ustanovljeno s členom 8 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Pogodba Euratom). Ob uporabi navedenega člena so bili v obdobju 1960–1962 podpisani lokacijski sporazumi med Skupnostjo, Nemčijo, Belgijo, Italijo in Nizozemsko. V primerih Italije in Nizozemske so bili nacionalni jedrski objekti preneseni na Skupnost. Na štirih zadevnih lokacijah je bila nameščena infrastruktura, namenjena jedrskim raziskavam, ki je vključevala tudi nove objekte. Nekateri od teh objektov so v uporabi še danes, nekateri pa so bili zaprti, v posameznih primerih pred več kot 20 leti, in so večinoma zastareli.

(8)

Na podlagi člena 8 Pogodbe Euratom in na podlagi člena 7 Direktive 2011/70/Euratom Skupno raziskovalno središče kot imetnik dovoljenja izpolni svoje zgodovinske jedrske obveznosti in razgraditi svoje jedrske objekte, ki so bili zaprti v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo. Zato je bil leta 1999 s sporočilom, naslovljenim na Evropski parlament in Svet, vzpostavljen program Skupnega raziskovalnega središča za razgradnjo in ravnanje z odpadki in od takrat Komisija redno obvešča o njegovem napredku.

(9)

Komisija je ugotovila, da je najboljša možnost za izpolnitev zahtev iz točke (f) člena 5(1) in člena 7 Direktive 2011/70/Euratom izvajanje strategije, pri kateri so dejavnosti razgradnje in ravnanja z odpadki združene z začetkom razprav med Skupnim raziskovalnim središčem in državami članicami gostiteljicami o morebitnem prenosu obveznosti glede razgradnje ter ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki v primeru vzajemnih sporazumov med Komisijo in državami članicami gostiteljicami. Skupno raziskovalno središče bi moralo zagotoviti in vzdrževati ustrezne vire za izpolnjevanje svojih obveznosti v zvezi z razgradnjo ter varnostjo ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

(10)

Ta uredba je odziv na potrebe, opredeljene za obdobje večletnega finančnega okvira od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027, in določa finančna sredstva za celotno obdobje trajanja programov pomoči pri jedrski razgradnji enot 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj v Bolgariji (v nadaljnjem besedilu: program Kozloduj) ter enot 1 in 2 jedrske elektrarne Bohunice V1 na Slovaškem (v nadaljnjem besedilu: program Bohunice) in za razgradnjo jedrskih objektov Komisije ter ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki na štirih lokacijah Skupnega raziskovalnega središča, in sicer JRC-Geel v Belgiji, JRC-Karlsruhe v Nemčiji, JRC-Ispra v Italiji in JRC-Petten na Nizozemskem (v nadaljnjem besedilu: program Skupnega raziskovalnega središča za razgradnjo in ravnanje z odpadki). Ta finančna sredstva v letnem proračunskem postopku za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (7).

(11)

Za namenski finančni program za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: Program) se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (8) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom.

(12)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (10), (Euratom, ES) št. 2185/96 (11) in (EU) 2017/1939 (12) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (13). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(13)

Ta uredba ne vpliva na izid morebitnih prihodnjih postopkov dodelitve državne pomoči, ki bi se lahko izvajali v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(14)

Na podlagi rezultatov iz poročil o vmesnem in končnem ocenjevanju se lahko pregledajo znesek odobritev za Program ter programsko obdobje in razdelitev sredstev med dejavnosti. Moralo bi biti mogoče, da se dodatna proračunska prožnost doseže s prerazporeditvijo sredstev med dejavnosti, kjer in kadar je to potrebno, pri čemer se da prednost dejavnostim, ki prispevajo k reševanju varnostnih izzivov razgradnje in ravnanja z radioaktivnimi odpadki enot 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj v Bolgariji ter enot 1 in 2 jedrske elektrarne Bohunice V1 na Slovaškem, brez poseganja v druge dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi te uredbe in v skladu s finančno uredbo.

(15)

Program bi moral zajemati tudi pridobivanje znanja in izmenjavo izkušenj. Znanje in izkušnje ter spoznanja o postopku jedrske razgradnje, pridobljena v okviru Programa, pa bi bilo treba razširjati v Uniji, v usklajevanju in sinergiji s programom Unije za dejavnosti razgradnje v Litvi, saj taki ukrepi prinašajo največjo dodano vrednost EU in prispevajo k varnosti delavcev in širše javnosti ter varstvu okolja. Obseg, postopek in gospodarski vidiki sodelovanja bi morali biti podrobno opredeljeni v večletnem programu dela in bi lahko bili tudi predmet sporazumov med državami članicami in/ali s Komisijo.

(16)

Skupno raziskovalno središče bi moralo na usklajen način lajšati razširjanje znanja med različnimi deležniki v Uniji, na primer z izvajanjem tržnih analiz, pregledov in presoje potreb po znanju v Uniji, opredelitvijo možnih smeri sodelovanja, zainteresiranih deležnikov in področij, kjer bi znanje, pridobljeno pri izvajanju Programa, prineslo največjo dodano vrednost, ter razvojem oblik za izmenjavo znanja. Razširjanje pridobljenega znanja bi moralo financirati Skupno raziskovalno središče. Vsaka država članica bi morala imeti možnost dati pobudo za vzpostavitev vezi in izmenjav za razširjanje znanja.

(17)

Za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki, ki ju zajema ta uredba, bi bilo treba uporabljati najboljše strokovne izkušnje in znanje, ki so na voljo, ter ustrezno upoštevati značilnosti in tehnološke specifikacije objektov, ki jih je treba razgraditi, da bi zagotovili varnost in čim večjo učinkovitost ter pri tem upoštevali najboljše mednarodne prakse.

(18)

Bolgarija, Slovaška in Komisija bi morale zagotoviti učinkovito spremljanje in kontrolo postopka razgradnje, da bi zagotovile najvišjo dodano vrednost EU pri financiranju na podlagi te uredbe, čeprav imata končno odgovornost za razgradnjo zadevni državi članici. To vključuje učinkovito merjenje napredka in uspešnosti in po potrebi sprejetje popravnih ukrepov. V ta namen bi bilo treba ustanoviti odbor, katerega naloga bi bilo spremljanje in obveščanje, sopredsedovala pa bi mu predstavnik Komisije in predstavnik zadevne države članice. Podobno tudi pri programu Skupnega raziskovalnega središča za razgradnjo in ravnanje z odpadki pomaga skupina neodvisnih strokovnjakov iz držav članic, ki jih imenuje Komisija.

(19)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (14) bi bilo treba Program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov Programa.

(20)

Dejavnosti iz programa Kozloduj in programa Bohunice bi bilo treba določiti znotraj meja, opredeljenih z načrtoma razgradnje, ki sta ju Bolgarija in Slovaška predložili v skladu z Uredbo Sveta (Euratom) št. 1368/2013 (15). V teh načrtih so opredeljeni obsegi teh programov ter končno stanje razgradnje, ciljni končni datumi in končni datumi razgradnje. Prav tako zajemajo dejavnosti razgradnje, časovni načrt zanje, stroški in potrebni človeški viri.

(21)

Dejavnosti iz programa Kozloduj in programa Bohunice bi bilo treba v skladu s prakso sofinanciranja iz preteklih programov izvajati s skupnimi finančnimi prizadevanji Unije in Bolgarije oziroma Slovaške.

(22)

Uredbo (Euratom) št. 1368/2013 bi bilo zato treba razveljaviti.

(23)

Ustrezno je bilo upoštevano Posebno poročilo št. 22/2016 Evropskega računskega sodišča z naslovom „Programi pomoči EU pri razgradnji jedrskih elektrarn v Litvi, Bolgariji in na Slovaškem: od leta 2011 je bilo doseženega nekaj napredka, vendar ključni izzivi še prihajajo“.

(24)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (16).

(25)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila, ki so navedena v finančni uredbi, določajo zlasti postopek za pripravo proračuna in njegovo izvrševanje prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja, obenem pa urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEUogodbe o delovanju Evropske unije, se nanašajo tudi nasplošni režim pogojenosti.

(26)

Načine izvajanja in oblike financiranja Unije, določene v tej uredbi, bi bilo treba izbrati na podlagi tega, ali je mogoče z njimi uresničiti specifične cilje dejavnosti in doseči rezultate, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški iz točke (a) člena 125(1) finančne uredbe –