UREDBA (EU) 2022/869 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. maja 2022 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo, spremembi uredb (ES) št. 715/2009, (EU) 2019/942 in (EU) 2019/943 ter direktiv 2009/73/ES in (EU) 2019/944 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 347/2013

za električno energijo:

za pametna plinska omrežja: katera koli od naslednje opreme ali naprav, katere cilj je omogočiti in olajšati vključevanje raznovrstnih nizkoogljičnih in zlasti obnovljivih plinov, vključno z biometanom ali vodikom, v plinsko omrežje: digitalni sistemi in sestavni deli, ki povezujejo IKT, krmilne sisteme in tehnologije tipal za omogočanje interaktivnega in inteligentnega spremljanja, merjenja, nadzora kakovosti in upravljanja proizvodnje, prenosa, distribucije, shranjevanja in porabe plina v plinskem omrežju. Takšni projekti lahko vključujejo tudi opremo, ki omogoča povratni tok z distribucijske na prenosno raven, vključno s povezanimi fizičnimi nadgradnjami, če so nujne za delovanje opreme in naprav za vključevanje nizkoogljičnih in zlasti obnovljivih plinov;

za vodik:

Vsa sredstva iz točk (a) do (d) so lahko novogradnje, s spremenjeno namembnostjo iz zemeljskega plina v vodik, ali kombinacija obojega.

za elektrolizne obrate:

za ogljikov dioksid:

oceno njihovih projektov z vidika njihovega prispevka k izvajanju prednostnih nalog iz Priloge I,

navedbo ustrezne kategorije projekta iz Priloge II,

analizo izpolnjevanja ustreznih meril, določeno v členu 4,

za projekte, ki so dovolj zreli, analizo njihovih stroškov in koristi v skladu z metodologijami, ki jih je na podlagi člena 11 pripravila Agencija,

za projekte vzajemnega interesa pisma podpore vlad neposredno prizadetih držav, v katerih izražajo svojo podporo projektu, ali druge nezavezujoče sporazume,

katere koli druge informacije, ki so potrebne za oceno projekta.

v primeru prenosa električne energije se s projektom poveča prenosna zmogljivost omrežja ali razpoložljiva zmogljivost za trgovinske tokove na meji te države članice z eno ali več drugimi državami članicami, pri čemer se čezmejna prenosna zmogljivost omrežja na meji te države članice z eno ali več drugimi državami članicami poveča za vsaj 500 megavatov (MW) v primerjavi s stanjem pred začetkom obratovanja projekta, ali pa se s projektom zmanjša energetska osamitev nepovezanih sistemov v eni ali več državah članicah in poveča čezmejna prenosna zmogljivost omrežja na meji med dvema državama članicama za vsaj 200 MW;

v primeru skladiščenja električne energije projekt zagotavlja vsaj 225 MW nameščene moči in ima skladiščno zmogljivost, ki omogoča neto proizvodnjo električne energije najmanj 250 GW ur letno;

v primeru pametnih omrežij električne energije je projekt namenjen opremi in napravam pri visoki in srednji napetosti in zajema operaterje prenosnih sistemov, operaterje prenosnih in distribucijskih sistemov ali operaterje distribucijskih sistemov iz vsaj dveh držav članic. Projekt lahko vključuje le operaterje distribucijskih sistemov, če so iz vsaj dveh držav članic in če je zagotovljena interoperabilnost. Projekt izpolnjuje vsaj dve od naslednjih meril: vključuje 50 000 uporabnikov, proizvajalcev, odjemalcev ali proizvajalcev-odjemalcev električne energije, zajema območje porabe najmanj 300 GW ur letno, vsaj 20 % porabe električne energije, povezane s projektom, izvira iz nestalnih obnovljivih virov ali zmanjšuje energetsko osamitev nepovezanih sistemov v eni ali več državah članicah. Ni treba, da projekt vključuje skupno fizično mejo. Pri projektih, ki se nanašajo na majhne izdvojene sisteme, kot so opredeljeni v členu 2, točka (42), Direktive (EU) 2019/944, vključno na otokih, so te ravni napetosti enake najvišji ravni napetosti v zadevnem elektroenergetskem sistemu;

v primeru prenosa vodika projekt omogoča prenos vodika prek meja zadevnih držav članic ali poveča obstoječo zmogljivost čezmejnega transporta vodika na meji med dvema državama članicama za vsaj 10 % v primerjavi s stanjem pred začetkom obratovanja projekta ter v zadostni meri dokazuje, da gre za bistveni del načrtovanega čezmejnega vodikovega omrežja ter obstajajo zadostni dokazi o obstoječih načrtih in sodelovanju s sosednjimi državami in operaterji omrežij, ali je za projekte, ki zmanjšujejo energetsko osamitev nepovezanih sistemov v eni ali več državah članicah, cilj projekta neposredno ali posredno oskrbovati vsaj dve državi članici;

v primeru objektov za shranjevanje ali sprejem vodika iz točke (3) Priloge II je cilj projekta neposredno ali posredno oskrbovati najmanj dve državi članici;

v primeru elektrolizatorjev, projekt zagotavlja najmanj 50 MW nameščene moči, ki jo zagotavlja en sam elektrolizator ali sklop elektrolizatorjev, ki tvorijo enoten, usklajen projekt in neposredno ali posredno koristi vsaj dvema državama članicama, zlasti pa, kar zadeva projekte na otokih in otoških sistemih, podpira inovativne in druge rešitve, ki vključujejo vsaj dve državi članici in znatno pozitivno prispevajo k energetskim in podnebnim ciljem Unije za leto 2030 ter na njenemu cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050, ter znatno prispeva k trajnosti otoškega energetskega sistema in sistema Unije;

v primeru pametnih plinskih omrežij projekt vključuje operaterje prenosnih sistemov, operaterje prenosnih in distribucijskih sistemov ali operaterje distribucijskih sistemov iz vsaj dveh držav članic. Operaterji distribucijskih sistemov so lahko vključeni le s podporo operaterjev prenosnih sistemov iz vsaj dveh držav članic, ki so tesno povezani s projektom in zagotavljajo interoperabilnost;

v primeru prenosa električne energije iz priobalnih obnovljivih virov je projekt zasnovan za prenos električne energije iz priobalnih območij proizvodnje z zmogljivostjo najmanj 500 MW in omogoča prenos električne energije v kopensko omrežje določene države članice, s čimer se poveča količina električne energije iz obnovljivih virov, ki je na voljo na notranjem trgu. Projekt se razvije na območjih z nizko stopnjo električne energije iz priobalnih obnovljivih virov in izkazuje znaten pozitiven učinek na energetske in podnebne cilje Unije za leto 2030 in njen cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter znatno prispeva k trajnosti energetskega sistema in povezovanju trgov, ne da bi pri tem oviral čezmejne zmogljivosti in pretok;

v primeru projektov v zvezi z ogljikovim dioksidom se projekt uporablja za transport in, kadar je ustrezno, shranjevanje antropogenega ogljikovega dioksida, ki izvira iz vsaj dveh držav članic.

v primeru projektov vzajemnega interesa v kategoriji iz točke 1(a) in (f) Priloge II projekt poveča prenosno zmogljivost omrežja ali razpoložljivo zmogljivost za komercialne tokove na meji te države članice z eno ali več tretjimi državami in na podlagi posebnih meril iz člena 4(3) prinaša znatne neposredne ali posredne (prek povezave s tretjo državo) koristi za celotno Unijo. Izračun koristi za države članice opravi in objavi ENTSO za električno energijo v okviru desetletnega razvojnega načrta omrežja za celotno Unijo;

v primeru projektov vzajemnega interesa v kategoriji iz točke 3 Priloge II projekt na področju vodika omogoča prenos vodika čez mejo države članice z eno ali več tretjimi državami in na podlagi posebnih meril iz člena 4(3) dokazano prinaša znatne neposredne ali posredne (prek povezave s tretjo državo) koristi za celotno Unijo. Izračun koristi za države članice opravi in objavi ENTSO za plin v okviru desetletnega razvojnega načrta omrežja za celotno Unijo;

v primeru projektov vzajemnega interesa v kategoriji iz točke 5 Priloge II se lahko projekt uporabi za transport in shranjevanje antropogenega ogljikovega dioksida med vsaj dvema državama članicama in tretjo državo.

prenos električne energije iz obnovljivih virov v večja središča porabe in shranjevanja se izmeri v skladu z analizo, izvedeno v okviru najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za električno energijo za celotno Unijo, zlasti tako, da se:

povezovanje trgov, konkurenčnost in prožnost sistema se izmerijo v skladu z analizo, izvedeno v okviru najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za električno energijo za celotno Unijo, zlasti tako, da se:

zanesljivost oskrbe, interoperabilnost in varno delovanje sistema se izmerijo v skladu z analizo, izvedeno v okviru najnovejšega razpoložljivega desetletnega razvojnega načrta omrežja za električno energijo za celotno Unijo, zlasti z oceno učinka projekta na pričakovano tveganje izpada napajanja za območje analize iz Priloge V glede zadostnosti proizvodnje in prenosa za sklop značilnih obdobij obremenitve, pri čemer se upoštevajo pričakovane spremembe izjemnih vremenskih pojavov, povezanih s podnebjem, ter njihov učinek na odpornost infrastrukture. Kadar je to ustrezno, se izmeri učinek projekta na neodvisen in zanesljiv nadzor delovanja sistema in storitev.

stopnja trajnostnosti se izmeri z oceno obsega zmogljivosti omrežij za vključevanje in transport nestalne energije iz obnovljivih virov;

zanesljivost oskrbe se izmeri z oceno ravni izgub v distribucijskih, prenosnih omrežjih, ali obeh, odstotnega deleža izkoriščenosti (tj. povprečne obremenitve) sestavnih delov omrežja, razpoložljivosti sestavnih delov omrežja (v zvezi z načrtovanim in nenačrtovanim vzdrževanjem) in njenega vpliva na zmogljivost omrežja ter na trajanje in pogostost prekinitev, vključno s podnebno pogojenimi prekinitvami;

povezovanje trgov se izmeri z oceno uvajanja inovacij v delovanje sistemov, zmanjšanja energetske osamitve in povezovanja ter ravni povezovanja drugih sektorjev in pospeševanja novih poslovnih modelov in tržnih struktur;

varnost in prožnost omrežja ter kakovost dobave se izmeri z oceno inovativnega pristopa k prožnosti sistema, kibernetski varnosti, učinkovitem delovanju med ravnema prenosnega in distribucijskega omrežja, sposobnosti vključevanja odziva na odjem, shranjevanja, ukrepov energijske učinkovitosti, stroškovno učinkovite uporabe digitalnih orodij in IKT za namene spremljanja in nadzora, stabilnosti elektroenergetskega sistema ter kakovosti napetosti.

trajnostnost se izmeri kot prispevek projekta k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov pri različnih vrstah končne rabe v sektorjih, v katerih je težko zmanjšati emisije, kot sta industrija ali promet; prožnosti in možnosti sezonskega skladiščenja za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov; ali vključevanju obnovljivega in nizkoogljičnega vodika, da bi upoštevali potrebe trga in spodbujali uporabo obnovljivega vodika.

povezovanje trgov in interoperabilnost se izmerita tako, da se izračuna dodana vrednost projekta k povezovanju območij trga in konvergenci cen ter k splošni prožnosti sistema;

zanesljivost oskrbe in prožnost se izmerita z izračunom dodane vrednosti projekta pri odpornosti, raznolikosti in prožnosti oskrbe z vodikom;

konkurenca se izmeri z oceno prispevka projekta k diverzifikaciji oskrbe, vključno z omogočanjem lažjega dostopa do domačih virov oskrbe z vodikom.

raven trajnostnosti se izmeri z oceno deleža obnovljivih in nizkoogljičnih plinov, vključenih v plinsko omrežje, ter s tem povezanih prihrankov emisij toplogrednih plinov za popolno razogljičenje sistema in primerno ugotavljanje izgub;

kakovost in zanesljivost oskrbe se izmeri z oceno razmerja med zanesljivo razpoložljivo ponudbo plina in koničnim odjemom, deleža uvoza, ki ga nadomeščajo lokalni obnovljivi in nizkoogljični plini, stabilnosti delovanja sistema, trajanja in pogostosti prekinitev na odjemalca;

omogočanje storitev prožnosti, kot sta prilagajanje odjema in shranjevanje z olajšanjem pametnega povezovanja energetskega sektorja prek ustvarjanja povezav z drugimi nosilci energije in sektorji, se izmeri z oceno prihrankov stroškov, ki jih omogočajo povezani energetski sektorji in sistemi, kot so sistemi soproizvodnje električne energije in toplote, promet in industrija.

trajnostnost se izmeri z oceno deleža obnovljivega ali nizkoogljičnega vodika, zlasti iz obnovljivih virov, ki ustreza merilom iz točke 4(a)(ii) Priloge II in je vključen v omrežje, ali s količinsko oceno uporabe sintetičnih goriv takega izvora ter povezanih prihrankov emisij toplogrednih plinov;

zanesljivost oskrbe se izmeri z oceno njenega prispevka k varnosti, stabilnosti in učinkovitosti delovanja omrežja, vključno z oceno preprečenega omejevanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov;

omogočanje storitev prožnosti, kot sta prilagajanje odjema in shranjevanje z olajšanjem pametnega povezovanja energetskega sektorja prek ustvarjanja povezav z drugimi nosilci energije in energetskimi sektorji, se izmeri z oceno prihrankov stroškov, ki jih omogočajo povezani energetski sektorji in sistemi, kot so plinska, vodikova, električna in toplovodna omrežja, prometni in industrijski sektorji.

trajnostnost se izmeri z oceno skupnega pričakovanega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu projekta in odsotnosti alternativnih tehnoloških rešitev, kot so med drugim energijska učinkovitost, elektrifikacija, ki vključuje obnovljive vire, da se doseže raven zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki bo enaka količini ogljikovega dioksida, ki jo je treba zajeti v povezanih industrijskih obratih s primerljivimi stroški v primerljivem časovnem razporedu, ob upoštevanju emisij toplogrednih plinov iz energije, potrebne za zajemanje, transport in shranjevanje ogljikovega dioksida, kot je ustrezno, ob upoštevanju infrastrukture, vključno z drugimi morebitnimi prihodnjimi uporabami, kadar je to ustrezno;

odpornost in varnost se izmeri z oceno varnosti infrastrukture;

blažitev bremen in tveganj za okolje na podlagi trajne nevtralizacije ogljikovega dioksida.

območje za analizo posameznega projekta zajema vse države članice in tretje države, na ozemlju katerih se projekt izvaja, vse sosednje države članice in vse ostale države članice, na katere ima projekt pomemben učinek. V ta namen ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin sodelujeta z vsemi zadevnimi operaterji sistemov v zadevnih tretjih državah. Pri projektih, ki spadajo v kategorijo energetske infrastrukture iz točke 3 Priloge II, ENTSO za električno energijo in ENTSO za plin sodelujeta s predlagateljem projekta, tudi kadar ta ni operater sistema;

vsaka analiza stroškov in koristi zajema analize občutljivosti v zvezi z naborom vhodnih podatkov, vključno s stroški proizvodnje in toplogrednih plinov ter pričakovanim razvojem povpraševanja in ponudbe, tudi v zvezi z obnovljivimi viri energije, kar vključuje prožnost obojega, in razpoložljivostjo shranjevanja, v zvezi z datumom začetka uporabe različnih projektov na istem območju analize, vplivi na podnebje in drugimi ustreznimi parametri;

z metodologijami se na podlagi ustreznega večsektorskega nabora vhodnih podatkov določi, katera analiza se bo izvedla na podlagi ugotavljanja učinka s posameznim projektom in brez njega, kar vključuje ustrezne odvisnosti z drugimi projekti;

metodologije dajejo usmeritve za razvoj in uporabo modeliranja omrežja in trga, potrebne za analizo stroškov in koristi. Modeliranje omogoča celovito oceno gospodarskih koristi, vključno s povezovanjem trgov, zanesljivostjo oskrbe in konkurenco ter odpravo energetske osamitve, pa tudi socialnih, okoljskih in podnebnih učinkov, vključno z medsektorskimi učinki. Metodologija je popolnoma pregledna in vključuje podrobnosti o tem, katere posamezne koristi in stroški se izračunajo ter zakaj in kako;

metodologije vključujejo in pojasnjujejo, kako se načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“ izvaja v vseh fazah desetletnih razvojnih načrtov omrežja za celotno Unijo;

pojasnjujejo, da projekt ne bo oviral razvoja in uvajanja obnovljivih virov energije;

metodologije zagotavljajo, da se določijo države članice, nosilke koristi, na katere ima projekt neto pozitiven učinek, države članice, na katere ima projekt neto negativen učinek, in nosilke stroškov, ki so lahko druge države članice kot tiste, na katerih ozemlju je infrastruktura zgrajena;

metodologije upoštevajo vsaj odhodke za naložbe, stroške obratovanja in vzdrževanja ter stroške, ki nastanejo za povezani sistem, v času tehničnega življenjskega cikla celotnega projekta, kot so stroški razgradnje in ravnanja z odpadki, vključno z zunanjimi stroški. Metodologije vsebujejo usmeritve glede diskontnih stopenj, tehnične življenjske dobe in preostale vrednosti, ki se uporabijo za izračune stroškov in koristi. Poleg tega vključujejo obvezno metodologijo za izračun razmerja med koristmi in stroški ter neto sedanje vrednosti, pa tudi razlikovanje koristi glede na stopnjo zanesljivosti njihovih metod ocenjevanja. Upoštevajo se tudi metode za izračun učinkov projektov na podnebje in okolje ter njihov prispevek k energetskim ciljem Unije, kot so vse večja prisotnost obnovljivih virov energije, energijska učinkovitost in cilji povezanosti;

metodologije zagotavljajo, da se za vsak projekt ocenijo ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam, ki odsevajo stroške emisij toplogrednih plinov, ter da je ocena zanesljiva in skladna z drugimi politikami Unije, da se omogoči primerjava z drugimi rešitvami, za katere ni potrebna nova infrastruktura.

natančen opis ustrezne zakonodaje, na kateri temeljijo odločbe in mnenja za različne vrste zadevnih projektov skupnega interesa, vključno z okoljskim pravom;

seznam ustreznih odločb in mnenj, ki jih je treba pridobiti;

imena in kontaktni podatki pristojnega organa, drugih zadevnih organov in najpomembnejših deležnikov;

potek dela, v katerem je opisana vsaka faza postopka, vključno z okvirnim časovnim razporedom in strnjenim pregledom postopka odločanja za različne vrste zadevnih projektov skupnega interesa;

informacije o obsegu, strukturi in ravni podrobnosti dokumentov, ki se priložijo vlogi za odločbo, vključno s kontrolnim seznamom;

faze in načini sodelovanja splošne javnosti v postopku.

način, na katerega pristojni organ, drugi zadevni organi in predlagatelj projekta dokažejo, da so bila upoštevana mnenja, izražena v javnem posvetovanju, na primer s prikazom sprememb, ki so bile izvedene pri lokaciji in zasnovi projekta, ali z navedbo razlogov, zakaj takšna mnenja niso bila upoštevana;

kolikor je mogoče, prevodi vsebine priročnika v vse jezike sosednjih držav članic, ki jih je treba izvesti v sodelovanju s temi sosednjimi državami članicami.

odločbe in mnenja, ki jih je treba pridobiti;

organi, deležniki in javnost, ki jih postopek zadeva;

posamezne faze postopka in njihovo trajanje;

ključni mejniki, ki jih je treba doseči, in njihovi roki glede na celovito odločbo, ki jo je treba izdati;

sredstva, ki jih nameravajo za ta postopek uporabiti organi, in morebitna dodatna sredstva, ki bodo potrebna.

deležniki, na katere vpliva projekt skupnega interesa, vključno z ustreznimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, lastniki zemljišč in prebivalstvom, ki živi v bližini projekta, splošno javnostjo in njenimi združenji, organizacijami ali skupinami, se podrobno obveščajo in posvetujejo v zgodnji fazi in na vključujoč način, ko je morebitne pomisleke javnosti še mogoče upoštevati, ter na odprt in pregleden način. Kadar je to ustrezno, pristojni organ aktivno podpira dejavnosti, ki jih izvaja predlagatelj projekta;

pristojni organi zagotovijo, da so postopki javnega posvetovanja za projekte skupnega interesa združeni, kjer je to mogoče, kar velja tudi za javna posvetovanja, ki jih zahteva nacionalno pravo. Vsako javno posvetovanje zajema vse vsebine, pomembne za posamezno fazo postopka, in nobena vsebina, ki zadeva posamezno fazo postopka, se ne obravnava na več kot enem javnem posvetovanju, vendar pa lahko eno javno posvetovanje poteka na več kot eni zemljepisni lokaciji. Vsebina, ki se obravnava na javnem posvetovanju, mora biti jasno navedena v obvestilu o javnem posvetovanju;

pripombe in ugovore je mogoče predložiti le od začetka javnega posvetovanja do izteka roka;

predlagatelji projektov zagotovijo, da posvetovanja potekajo v obdobju, ki omogoča odprto in vključujoče sodelovanje javnosti.

zadevnih in obravnavanih deležnikih;

predvidenih ukrepih, vključno s predlaganimi splošnimi kraji in datumi namenskih srečanj;

časovnem razporedu;

človeških virih, ki so dodeljeni raznim nalogam.

v elektronski in, kadar je ustrezno, tiskani obliki objavijo informativni prospekt, ki ne sme biti daljši od 15 strani ter na jasen in strnjen način podaja pregled opisa, namena in predhodnega časovnega razporeda izvedbenih faz projekta, pregled nacionalnega načrta za razvoj omrežja, obravnavanih alternativnih tras, vrst in značilnosti pričakovanega učinka, vključno s čezmejnimi ali obmejnimi učinki, ter morebitnih blažilnih ukrepov; tak informativni prospekt se objavi pred začetkom posvetovanja in vsebuje spletne naslove spletnega mesta projekta skupnega interesa iz člena 9(7), platforme za preglednost iz člena 23 in postopkovnega priročnika iz točke 1 te priloge;

objavijo informacije o posvetovanju na spletni strani projekta skupnega interesa iz člena 9(7), na oglasnih deskah uradov lokalnih uprav in vsaj v enem ali po potrebi dveh lokalnih medijih;

v pisni ali elektronski obliki povabijo zadevne prizadete deležnike, združenja, organizacije in skupine na namenska srečanja, na katerih poteka razprava o pomislekih.

datum zadnje posodobitve spletnega mesta projekta;

prevodi njegove vsebine v vse jezike držav članic, ki jih projekt zadeva ali na katere ima projekt pomemben čezmejni učinek v skladu s točko 1 Priloge IV;

informativni prospekt iz točke 5, posodobljen z najnovejšimi podatki o projektu;

netehnični povzetek, ki se redno posodablja in odseva trenutno stanje projekta, vključno z zemljepisnimi informacijami, ter v primeru posodobitev jasno navaja spremembe prejšnjih različic;

načrt za izvajanje iz člena 5(1), posodobljen z najnovejšimi podatki o projektu;

sredstva, ki jih je za projekt dodelila in izplačala Unija;

načrtovanje projekta in javnega posvetovanja z jasno navedenimi datumi in lokacijami javnih posvetovanj in razprav ter predvidena vsebina, pomembna za te razprave;

kontaktni podatki za pridobitev dodatnih informacij ali dokumentov;

kontaktni podatki za posredovanje pripomb in ugovorov med javnimi posvetovanji.

sklop medsebojno odvisnih projektov skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa je opredeljen kot „Sklop X, vključno z naslednjimi projekti skupnega interesa / projekti vzajemnega interesa:“. Tak sklop je bil oblikovan za določitev projektov skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa, ki so vsi potrebni za reševanje istega ozkega grla prek državnih meja in ki ustvarjajo sinergije, če se izvajajo skupaj. V tem primeru morajo biti vsi projekti skupnega interesa / projekti vzajemnega interesa izvedeni za dosego koristi vse EU;

sklop potencialno konkurenčnih projektov skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa je opredeljen kot „Sklop X, vključno z enim ali več naslednjih projektov skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa:“. Tak sklop izraža negotovost glede obsega ozkega grla prek državnih meja. V tem primeru ni treba izvesti vseh projektov skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa, ki so vključeni v sklop. Trgu je prepuščeno, ali se bo izvedel en, nekateri ali vsi projekti skupnega interesa / projekti vzajemnega interesa, in sicer glede na potrebno načrtovanje, dovoljenje in regulativne odobritve. Potreba po projektih skupnega interes / projektih vzajemnega interesa se ponovno oceni – tudi glede na potrebe po zmogljivostih – v naslednjem postopku določitve projektov skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa;

sklop medsebojno konkurenčnih projektov skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa je opredeljen kot „Sklop X, vključno z enim od naslednjih projektov skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa:“. Tak sklop obravnava isto ozko grlo. Vendar je obseg ozkega grla bolj gotov kot pri sklopu potencialno konkurenčnih projektov skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa, zato je bilo odločeno, da je treba izvesti samo en projekt skupnega interesa / projekt vzajemnega interesa. Trgu je prepuščeno, kateri projekt skupnega interesa / projekta vzajemnega interesa se bo izvedel, in sicer glede na potrebno načrtovanje, dovoljenje in regulativne odobritve. Kadar je treba, se potreba po projektih skupnega interesa / projektih vzajemnega interesa ponovno oceni v naslednjem postopku določitve projektov skupnega interesa / projektov vzajemnega interesa.

Za vse projekte skupnega interesa / projekte vzajemnega interesa veljajo pravice in obveznosti iz Uredbe (EU) 2022/869.

projekt se že izvaja ali se bo začel izvajati do marca leta 2026, zato določb Uredbe (EU) 2022/869 zanj ne bi bilo mogoče uporabljati,

v skladu z novimi podatki projekt ne izpolnjuje splošnih meril,

projekt ni bil ponovno predložen, da bi bil izbran kot projekt skupnega interesa / projekt vzajemnega interesa,

država članica, katere ozemlje projekt zadeva, ni odobrila projekta ali

projekt je bil v izbirnem postopku razvrščen nižje kot drugi predlagani projekti skupnega interesa / projekti vzajemnega interesa.

notranje okrepitve za projekt „MEDLINK“ (del projektov vzajemnega interesa 1.35), in sicer daljnovod AC med Annabo in Tougourtom v Alžiriji ter daljnovod AC med De Jebilom in Marso Dhib v Tuniziji;

notranje okrepitve za povezovalni daljnovod Subotica (RS)–Sándorfalva (HU) (del projekta vzajemnega interesa 2.12), in sicer nadzemni vod med Novim Sadom 3 in Somborom 3, nadzemni vod med Srbobranom in Sremsko Mitrovico 2 ter rekonstrukcija razdelilne transformatorske postaje Subotica 3;

notranje okrepitve za povezavo med Wadijem El Natroonom (EG) in Mesogeio/St Stefanosom (EL) (poznano kot „GREGY Interconnector“) (del projekta vzajemnega interesa 2.13) – notranji odseki v EG;

notranje okrepitve za povezavo med Bobovim Dolom (BG) in Leskovacem 2 (RS) (poznano kot „Central Balkan Corridor“) (del projekta vzajemnega interesa 2.26), in sicer nadgradnjo nadzemnega voda med Nišem 2 in Kruševacem 1, nadgradnjo razdelilne transformatorske postaje Kruševac 1, nadgradnjo nadzemnega voda Kruševac 1 in Kraljevo 3, nadgradnjo nadzemnega voda med Kraljevim in Požego, nova razdelilna transformatorska postaja Požega, nov vod med Jagodino in Požarevacem, nadgradnja nadzemnega voda med Požego in Vardištem ter nova razdelilna transformatorska postaja v Požarevacu 3;

notranji odseki španske hrbtenične povezave (del projekta skupnega interesa 9.1.3): Coruña–Zamora, Huelva–Algeciras, Kastilja in Leon (med Zamoro in Harojem), Guitiriz–Zamora ter povezava Castilla La Mancha in Madrid;

notranji odsek Freiburg–Offenbach v Nemčiji (del projekta skupnega interesa 9.2.1);

odsek območja Limburga in njegova povezava s hrbtenično povezavo sever–jug na vzhodu NL (del projekta skupnega interesa 9.6);

notranji odsek v Nemčiji, ki se začne blizu Bremna in nadaljuje proti Hannovru (del projekta skupnega interesa 9.7.4);

notranji odsek v Franciji od Port-de-la-Nouvelle prek Barbaire (del projekta skupnega interesa 9.27.2);

notranji odsek v Franciji Bordeaux–Lussagnet (del projekta skupnega interesa 9.27.3);

notranji odsek v Nemčiji, ki se začne blizu Bremna in nadaljuje proti jugu (del projekta skupnega interesa 9.28);

notranji odsek v Združenem kraljestvu od Bactona do notranjega vodikovega omrežja Združenega kraljestva (del projekta vzajemnega interesa 9.35);

notranji odseki koridorja za vodik v Tuniziji v Severni Afriki (del projekta vzajemnega interesa 10.12);

notranji odsek na Švedskem, ki povezuje Kiruno z Luleo na nordijski vodikovi poti – Botnijski zaliv (del projekta skupnega interesa 11.1);

notranji odseki na Finskem (geografska sklicevanja so navedena kot označbe): Mäntsälä, Imatra, Kouvola, Kotka; notranji daljnovod nordijsko-baltskega vodikovega koridorja v Litvi, ki se povezuje s Klaipėdo (del projekta skupnega interesa 11.2);

odsek Švedska–Finska in povezava baltskega zbiralnika za vodik z otokom Gotland (del projekta skupnega interesa 11.3).