DIREKTIVA 2002/58/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah)

Člen 1

Področje in cilj

▼M2

1.  Ta direktiva določa uskladitev določb držav članic, ki je potrebna za zagotovitev enakovredne ravni varstva temeljnih pravic in svoboščin ter zlasti pravice do zasebnosti in zaupnosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij in za zagotovitev prostega pretoka takih podatkov ter elektronske komunikacijske opreme in storitev v Skupnosti.

▼B

2.  Določbe te direktive podrobno opredeljujejo in dopolnjujejo Direktivo 95/46/ES za namene, navedene v odstavku 1. Razen tega predvidevajo varstvo zakonitih interesov naročnikov, ki so pravne osebe.

3.  Ta direktiva se ne uporablja za dejavnosti, ki so zunaj obsega Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, kot na primer tiste, zajete v Oddelkih V in VI Pogodbe o Evropski uniji in v vsakem primeru za dejavnosti v zvezi z javno varnostjo, obrambo, državno varnostjo (vključno gospodarsko blaginjo države, kadar se dejavnosti nanašajo na zadeve v zvezi z državno varnostjo) ter dejavnosti države na področju kazenskega prava.

Člen 2

Opredelitve

Razen če je drugače določeno, se uporabijo opredelitve pojmov iz Direktive 95/46/ES in Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (Okvirna direktiva) ( 8 ).

Uporabijo se tudi naslednje opredelitve pojmov:

▼M2

▼B

▼M2 —————

▼B

▼M2

▼M2

Člen 3

Storitve

Ta direktiva se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v zvezi z zagotavljanjem javno razpoložljivih elektronskih komunikacijskih storitev v javnih komunikacijskih omrežjih v Skupnosti, vključno z javnimi komunikacijskimi omrežji, ki podpirajo zbiranje podatkov in identifikacijske naprave.

▼B

Člen 4

►M2  Varnost obdelave ◄

1.  Ponudnik javno razpoložljive elektronske komunikacijske storitve mora sprejeti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, da zagotovi varnost svojih storitev, če je treba skupaj s ponudnikom javnega komunikacijskega omrežja, kar zadeva varnost omrežja. Ob upoštevanju stanja tehnike in stroškov za izvedbo, morajo ti ukrepi zagotoviti raven varnosti, ki ustreza predvidenemu tveganju.

▼M2

1a.  Brez poseganja v Direktivo 95/46/ES, ukrepi iz odstavka 1 najmanj:

Pristojni nacionalni organi morajo imeti možnost opravljati revizijo ukrepov ponudnikov javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev in izdajati priporočila o najboljših praksah glede ravni varnosti, ki bi jo ti ukrepi morali doseči.

▼B

2.  V primeru posebnega tveganja za kršitev varnosti omrežja mora ponudnik javno razpoložljive elektronske komunikacijske storitve obvestiti naročnike o takem tveganju in, če tveganje presega obseg ukrepov, ki jih ponudnik storitve lahko sprejme, o vseh možnih sredstvih za odpravo tveganja, vključno z navedbo verjetnih stroškov.

▼M2

3.  V primeru kršitve varnosti osebnih podatkov mora ponudnik javno razpoložljivih elektronskih komunikacijskih storitev o kršitvi varnosti osebnih podatkov nemudoma obvestiti pristojni nacionalni organ.

Če je verjetno, da kršitev varnosti osebnih podatkov škodljivo vpliva na osebne podatke in zasebnost naročnika ali posameznika, zadevni ponudnik brez neupravičenega zavlačevanja obvesti tudi zadevnega naročnika ali posameznika o takšni kršitvi.

Obveščanje zadevnega naročnika ali posameznika o kršitvi varstva osebnih podatkov ni obvezno, če je ponudnik pristojnemu organu zadovoljivo dokazal, da je izvedel ustrezne tehnološke zaščitne ukrepe in so bili ti ukrepi uporabljeni za podatke, na katere se je nanašala kršitev varnosti. Taki tehnični zaščitni ukrepi bi morali narediti podatke nerazumljive vsem, ki jim dostop do njih ni dovoljen.

Brez poseganja v dolžnost ponudnika, da obvesti zadevne naročnike in posameznike, lahko v primeru, če ponudnik naročnika ali posameznika ni obvestil o kršitvi varnosti osebnih podatkov, to od njega zahteva pristojni nacionalni organ po preučitvi morebitnih škodljivih učinkov take kršitve.

Obvestilo naročniku ali posamezniku vsebuje najmanj opis kršitve varnosti osebnih podatkov in kontaktne točke za pridobitev več informacij ter priporočene ukrepe za ublažitev morebitnih škodljivih učinkov kršitve varnosti osebnih podatkov. Obvestilo pristojnemu nacionalnemu organu vsebuje poleg tega tudi opis posledic kršitve varnosti osebnih podatkov in ukrepov, ki jih je ponudnik predlagal ali sprejel za obravnavanje tovrstne kršitve.

4.  Pristojni nacionalni organi lahko ob upoštevanju tehničnih izvedbenih ukrepov, sprejetih na podlagi odstavka 5, sprejmejo smernice in po potrebi izdajo navodila glede okoliščin, v katerih morajo ponudniki izdati obvestilo o kršitvi varnosti osebnih podatkov, glede oblike takšnega obvestila in načina obveščanja. Nacionalni organi morajo imeti tudi možnost spremljati, ali so ponudniki izpolnili svoje obveznosti glede obveščanja, ki jih imajo v skladu s tem odstavkom, ter jim v primeru, da tega ne storijo, naložiti ustrezne kazni.

Ponudniki hranijo zadosten popis podatkov o kršitvah varnosti osebnih podatkov, ki vključuje dejstva, ki se nanašajo na kršitve, njihove učinke in sprejete popravne ukrepe in ki pristojnim nacionalnim organom omogoča, da preverijo izpolnjevanje določb iz odstavka 3. Popis vključuje samo informacije, potrebne za ta namen.

5.  Da se zagotovi doslednost pri izvajanju ukrepov iz odstavkov 2, 3 in 4 lahko Komisija, po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij (ENISA), delovno skupino o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ustanovljeno na podlagi člena 29 Direktive 95/46/ES, in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov sprejme tehnične izvedbene ukrepe o okoliščinah, predpisani obliki in postopkih, ki se uporabljajo za zahteve glede informacij in obvestil iz tega člena. Pri sprejemanju takšnih ukrepov Komisija vključi vse zadevne zainteresirane strani zlasti zato, da bi bila obveščena o najboljših razpoložljivih tehničnih in gospodarskih sredstvih za izvajanje tega člena.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 14a(2).

▼B

Člen 5

Zaupnost sporočil

1.  Države članice s svojo nacionalno zakonodajo zagotovijo zaupnost sporočil in s tem povezanih podatkov o prometu, ki se pošiljajo prek javnega komunikacijskega omrežja in javno razpoložljivih elektronskih komunikacijskih storitev. Zlasti prepovejo vsem osebam razen uporabnikom, da poslušajo, prisluškujejo, shranjujejo ali na druge načine prestrezajo ali nadzirajo komunikacije (sporočila) in z njimi povezane podatke o prometu, brez privolitve zadevnih uporabnikov, razen kadar je to zakonsko dovoljeno v skladu s členom 15(1). Ta odstavek ne preprečuje tehničnega shranjevanja, ki je potrebno za prenos sporočila, brez vpliva na načelo zaupnosti.

2.  Odstavek 1 ne vpliva na zakonsko dovoljeno zapisovanje/snemanje sporočil/komunikacij in z njimi povezanih podatkov o prometu, če se to izvaja v okviru zakonite poslovne prakse z namenom, da se zagotovi dokaz o tržni transakciji ali kateri koli drugi komunikaciji.

▼M2

3.  Države članice zagotovijo, da je shranjevanje podatkov ali pridobivanje dostopa do podatkov, shranjenih v terminalski opremi naročnika ali uporabnika, dovoljeno samo pod pogojem, da je zadevni naročnik ali uporabnik v to privolil po tem, ko je bil jasno in izčrpno obveščen v skladu z Direktivo 95/46/ES, med drugim o namenih obdelave. To ne prepreči nobenega tehničnega shranjevanja ali dostopa izključno za namen opravljanja prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja, ali, če je nujno potrebno, da ponudnik zagotovi storitve informacijske družbe, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahtevata.

▼B

Člen 6

Podatki o prometu

1.  Podatki o prometu, ki se nanašajo na naročnike in uporabnike in ki jih je ponudnik javnega komunikacijskega omrežja ali javno razpoložljive elektronske komunikacijske storitve obdelal in shranil, morajo biti izbrisani ali predelani v anonimne, potem ko niso več potrebni za namen prenosa sporočila, kar ne vpliva na odstavke 2, 3 in 5 tega člena in člena 15(1).

2.  Podatki o prometu, potrebni za namene zaračunavanja naročnikom in plačil za medsebojne povezave, se lahko obdelujejo. Taka obdelava je dovoljena samo do poteka obdobja, med katerim se lahko obračun zakonito izpodbija ali sprožijo postopki za pridobitev plačila.

▼M2

3.  Za namen trženja elektronskih komunikacijskih storitev ali zagotovitve storitev z dodano vrednostjo lahko ponudnik javno razpoložljive elektronske komunikacijske storitve obdela podatke iz odstavka 1 v obsegu in trajanju, ki sta potrebna za takšne storitve ali trženje, če naročnik ali uporabnik, na katerega se podatki nanašajo, v to prej privoli. Uporabnikom ali naročnikom je dana možnost, da kadar koli umaknejo privolitev v obdelavo podatkov o prometu.

▼B

4.  Ponudnik storitve mora obvestiti naročnika ali uporabnika o vrstah podatkov o prometu, ki se obdelujejo in o trajanju takšne obdelave za namene, navedene v odstavku 2, ter pred pridobitvijo privolitve za namene, navedene v odstavku 3.

5.  Obdelava podatkov o prometu mora biti v skladu z odstavki 1, 2, 3 in 4 omejena na osebe, ki delujejo pod nadzorom ponudnikov javnih komunikacijskih omrežij in javno razpoložljivih elektronskih komunikacijskih storitev in ki skrbijo za zaračunavanje ali upravljanje prometa, se odzivajo na povpraševanje porabnikov, odkrivajo prevare, tržijo elektronske komunikacijske storitve ali zagotavljajo storitve z dodano vrednostjo, pri čemer mora biti ta obdelava omejena na to, kar je potrebno za namene takšnih dejavnosti.

6.  Uporaba odstavkov 1, 2, 3 in 5 ne sme vplivati na možnost, da so pristojni organi seznanjeni s podatki o prometu v skladu z veljavno zakonodajo in sicer z namenom reševanja sporov, zlasti sporov v zvezi z medsebojnim povezovanjem ali zaračunavanjem.

Člen 7

Razčlenjeni obračuni

1.  Naročniki imajo pravico do prejema nerazčlenjenih obračunov.

2.  Države članice uporabijo svoje nacionalne določbe, za uskladitev pravice naročnikov, ki prejemajo razčlenjene obračune, s pravico do zasebnosti kličočih uporabnikov in klicanih naročnikov, na primer s tem, da takšnim uporabnikom in naročnikom zagotovijo dovolj drugačnih načinov za povečanje zasebnosti sporočil ali plačil.

Člen 8

Prikaz in omejitev prikaza identitete kličočega in priključka v zvezi

1.  Če je ponujen prikaz identitete kličočega priključka, mora ponudnik storitve ponuditi kličočemu uporabniku možnost, da na preprost in brezplačen način prepreči prikaz identitete kličočega priključka pri vsakem klicu. Kličoči naročnik mora imeti takšno možnost za vsak priključek.

2.  Če je ponujen prikaz identitete kličočega priključka, mora ponudnik storitve ponuditi klicanemu naročniku možnost, da na preprost in brezplačen način in zaradi razumne uporabe te funkcije, pri dohodnih klicih prepreči prikaz identitete kličočega priključka.

3.  Če je ponujen prikaz identitete kličočega priključka in če je identiteta kličočega priključka prikazana pred vzpostavitvijo zveze, mora ponudnik storitve ponuditi klicanemu naročniku možnost, da na preprost način zavrne dohodne klice, če je kličoči uporabnik ali naročnik preprečil prikaz identitete kličočega priključka.

4.  Če je ponujen prikaz identitete priključka v zvezi, mora ponudnik storitve ponuditi klicanemu naročniku možnost, da na preprost in brezplačen način prepreči kličočemu uporabniku prikaz identitete priključka v zvezi.

5.  Odstavek 1 se uporabi tudi v zvezi s klici v tretje države, če se ti klici začenjajo v Skupnosti. Odstavki 2, 3 in 4 se uporabijo tudi za dohodne klice, če prihajajo iz tretjih držav.

6.  Države članice zagotovijo, da v primeru, če je ponujen prikaz kličočega priključka oziroma priključka v zvezi, ponudniki javno razpoložljivih elektronskih komunikacijskih storitev o tem obvestijo javnost, prav tako pa tudi o možnostih, navedenih v odstavkih 1, 2, 3 in 4.

Člen 9

Podatki o lokaciji razen podatkov o prometu

1.  Kadar se podatki o lokaciji, razen podatkov o prometu, ki se nanašajo na uporabnike ali naročnike javnih komunikacijskih omrežij ali javno razpoložljivih elektronskih komunikacijskih storitev, dajo obdelovati, se smejo takšni podatki obdelati šele potem, ko postanejo anonimni ali s privolitvijo uporabnikov ali naročnikov in to v obsegu in trajanju, ki sta potrebna za izvedbo storitve z dodano vrednostjo. Ponudnik storitve mora pred pridobitvijo njihove privolitve obvestiti uporabnike ali naročnike o vrsti podatkov v zvezi z lokacijo, razen podatkov o prometu, ki bodo obdelani, o namenih in trajanju obdelave in ali bodo podatki poslani tretji osebi za namen izvedbe storitve z dodano vrednostjo. Uporabnikom ali naročnikom je treba dati možnost, da kadar koli umaknejo privolitev za obdelavo podatkov o lokaciji, razen podatkov o prometu.

2.  Če je privolitev uporabnikov ali naročnikov za obdelavo podatkov o lokaciji, razen podatkov o prometu, pridobljena, morata uporabnik ali naročnik še vedno ohraniti možnost, da na preprost in brezplačen način začasno zavrneta obdelavo takšnih podatkov pri vsaki priključitvi na omrežje ali za vsak prenos sporočila.

3.  V skladu z odstavkoma 1 in 2 mora biti obdelava podatkov o lokaciji, razen podatkov o prometu, omejena na osebe, ki delujejo pod nadzorom ponudnika javnega komunikacijskega omrežja ali javno razpoložljive elektronske komunikacijske storitve ali tretje osebe, ki ponuja storitev z dodano vrednostjo, in mora biti omejena na to, kar je potrebno za namene izvedbe storitve z dodano vrednostjo.

Člen 10

Izjeme

Države članice zagotovijo pregledne postopke za urejanje načina, po katerem lahko ponudnik javnega komunikacijskega omrežja oziroma javno razpoložljive elektronske komunikacijske storitve prekliče:

Člen 11

Avtomatična podaja klicev

Države članice zagotovijo, da je vsakemu naročniku dana možnost na preprost in brezplačen način onemogočiti avtomatično podajanje klicev na naročnikov terminal, ki ga izvaja tretja oseba.

Člen 12

Naročniški imeniki

1.  Države članice zagotovijo, da so naročniki brezplačno in pred vključitvijo v imenik obveščeni o namenu(-ih) tiskanega ali elektronskega imenika naročnikov, ki je na voljo javnosti ali je dobavljiv prek imeniških služb in v katerega so lahko vključeni njihovi osebni podatki ter o vseh nadaljnjih možnostih uporabe na podlagi iskalnih funkcij, vključenih v elektronske različice imenika.

2.  Države članice zagotovijo, da je naročnikom dana možnost odločanja o vključitvi svojih osebnih podatkov v javni imenik in če se za to odločijo, odločanja o tem, kateri podatki ustrezajo namenu imenika, kakor ga določi ponudnik imenika, in da preverijo, popravijo ali odstranijo take podatke. Nevključitev v javni imenik naročnikov, preverjanje, popravki ali odstranitev osebnih podatkov iz imenika so brezplačni.

3.  Države članice lahko zahtevajo, da se lahko za kateri koli namen javnega imenika, razen za iskanje podatkov o osebah na podlagi njihovega imena in, kjer je potrebno, minimalnega števila drugih identifikatorjev, zahteva dodatna privolitev naročnikov.

4.  Odstavka 1 in 2 se uporabita za naročnike, ki so fizične osebe. Države članice tudi zagotovijo, da so v okviru zakonodaje Skupnosti in veljavne nacionalne zakonodaje ustrezno zavarovani legitimni interesi naročnikov, ki niso fizične osebe, v zvezi z njihovim vpisom v javne imenike.

▼M2

Člen 13

Neželena sporočila

1.  Uporaba avtomatičnih klicnih in komunikacijskih sistemov brez človekovega posega (klicni avtomati), faksimilnih naprav (faksov) ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja je dovoljena samo za naročnike ali uporabnike, ki v to prej privolijo.

2.  Ne glede na odstavek 1, kadar fizična ali pravna oseba v smislu prodaje proizvoda ali storitve in v skladu z Direktivo 95/46/ES od svojih odjemalcev pridobi podatke o njihovem elektronskem naslovu za elektronsko pošto, lahko ista fizična ali pravna oseba uporablja te podatke o elektronskem naslovu za neposredno trženje podobnih lastnih proizvodov ali storitev pod pogojem, da je odjemalcem dana jasna in izrecna možnost, da na brezplačen in enostaven način ugovarjajo takšni uporabi podatkov o elektronskem naslovu takrat, ko so kontaktni podatki pridobljeni in ob vsakem sporočilu, v primeru, če odjemalec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku.

3.  Države članice sprejmejo primerne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da neželena sporočila pri neposrednem trženju, razen v primerih iz odstavkov 1 in 2, niso dovoljena bodisi brez privolitve zadevnih naročnikov ali uporabnikov bodisi za naročnike ali uporabnike, ki ne želijo prejemati teh sporočil, pri čemer se izbira med temi možnostmi določi z nacionalno zakonodajo in se pri tem upošteva, da sta obe možnosti za naročnika ali uporabnika brezplačni.

4.  V vsakem primeru je prepovedano pošiljati elektronsko pošto za namene neposrednega trženja na način, da se skrije ali prikrije identiteta pošiljatelja, v imenu katerega se sporočilo pošilja, kar je v nasprotju s členom 6 Direktive 2000/31/ES, brez veljavnega naslova, na katerega lahko prejemnik pošlje zahtevo, da se taka sporočila prenehajo pošiljati, ali ki vabi prejemnike, da obiščejo spletne strani, ki so v nasprotju z navedenim členom.

5.  Odstavka 1 in 3 se uporabljata za naročnike, ki so fizične osebe. Države članice v okviru zakonodaje Skupnosti in ustrezne nacionalne zakonodaje zagotovijo, da so glede neželenih sporočil legitimni interesi naročnikov, ki niso fizične osebe, zadovoljivo zaščiteni.

6.  Brez poseganja v upravno-pravna sredstva, ki jih je mogoče med drugim predvideti na podlagi člena 15a(2), države članice zagotovijo, da lahko vsaka fizična ali pravna oseba, ki je oškodovana zaradi kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi tega člena, in ima zato zakoniti interes za prenehanje ali prepoved takšnih kršitev, vključno s ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev, ki ščiti svoje poslovne interese, sproži zoper take kršitve pravne postopke. Države članice lahko določijo tudi posebne predpise o kaznih za ponudnike elektronskih komunikacijskih storitev, ki s svojo malomarnostjo prispevajo h kršenju nacionalnih določb, sprejetih na podlagi tega člena.

▼B

Člen 14

Tehnične značilnosti in standardizacija

1.  Pri izvajanju določb te direktive države članice zagotovijo, ob upoštevanju odstavkov 2 in 3, da ni nobenih obveznih zahtev glede posebnih tehničnih lastnosti terminala ali druge elektronske komunikacijske opreme, ki bi lahko ovirale dajanje opreme na trg in prost pretok takšne opreme v državah članicah in med njimi.

2.  Kadar se določbe te direktive lahko izvajajo le tako, da zahtevajo posebne tehnične lastnosti elektronskih komunikacijskih omrežij, države članice obvestijo Komisijo v skladu s postopkom, določenim v Direktivi 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o postopku pridobivanja podatkov na področju tehničnih standardov in uredb ter pravil o storitvah informacijske družbe ( 9 ).

3.  Kadar je potrebno, se lahko sprejmejo ukrepi, ki zagotovijo, da je terminalska oprema zgrajena na način, ki je združljiv s pravico uporabnikov do varstva in nadzora uporabe njihovih osebnih podatkov, v skladu z Direktivo 1999/5/ES in Sklepom Sveta 87/95/EGS z dne 22. decembra 1986 o standardizaciji na področju informacijske tehnike/tehnologije in komunikacij ( 10 ).

▼M2

Člen 14a

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Odbor za komunikacije, ustanovljen s členom 22 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

▼B

Člen 15

Uporaba nekaterih določb Direktive 95/46/ES

1.  Države članice lahko sprejmejo zakonske ukrepe, s katerimi omejijo obseg pravic in obveznosti, določenih v členu 5, členu 6, členu 8(1), (2), (3) in (4) ter členu 9 te direktive, kadar takšna omejitev pomeni potreben, primeren in ustrezen ukrep znotraj demokratične družbe za zaščito državne varnosti (to je Državne varnosti), obrambe, javne varnosti in preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje in pregon kriminalnih dejanj ali nedovoljene uporabe elektronskega komunikacijskega sistema iz člena 13(1) Direktive 95/46/ES. V ta namen lahko države članice med drugim sprejmejo zakonske ukrepe, ki določajo zadrževanje podatkov za določeno obdobje, upravičeno iz razlogov iz tega odstavka. Vsi ukrepi iz tega odstavka so v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti, vključno s tistimi iz člena 6(1) in (2) Pogodbe o Evropski uniji.

▼M1

1a.  Odstavek 1 se ne uporablja za podatke, katerih hramba je posebej zahtevana v Direktivi 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij ( 11 ) za namene iz člena 1(1) navedene direktive.

▼M2

1b.  Ponudniki morajo vzpostaviti notranje postopke za odzivanje na zahteve za dostop do osebnih podatkov uporabnikov, ki temeljijo na nacionalnih določbah, sprejetih v skladu z odstavkom 1. Pristojnim nacionalnim organom morajo, na njihovo zahtevo, predložiti informacije o teh postopkih, število prejetih zahtevkov, sklicevanje na pravno utemeljitev in njihov odgovor.

▼B

2.  Določbe poglavja III o pravnih sredstvih, odgovornosti in sankcijah direktive 95/46/ES se uporabijo v zvezi z nacionalnimi predpisi, sprejetimi v skladu s to direktivo in posameznimi pravicami, izhajajočimi iz te direktive.

3.  Delovna skupina o varstvu posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ustanovljena s členom 29 Direktive 95/46/ES, izvaja tudi naloge, predpisane v členu 30 te direktive, ki se nanašajo na zadeve, zajete v tej direktivi in sicer varstvo temeljnih pravic in svoboščin ter zakonitih interesov na področju elektronskih komunikacij.

▼M2

Člen 15a

Izvajanje in izvrševanje

1.  Države članice določijo sistem kazni, vključno s kazenskimi sankcijami, kadar je to primerno, za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za njihovo izvajanje. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne in se lahko uporabijo za celotno obdobje kršitve, četudi je bila kršitev pozneje odpravljena. Države članice Komisijo o določbah teh predpisov uradno obvestijo do 25. maja 2011 in ji nemudoma sporočijo morebitne naknadne spremembe, ki nanje vplivajo.

2.  Brez poseganja v kakršna koli pravna sredstva, ki so morda na voljo, države članice zagotovijo, da imajo pristojni nacionalni in po potrebi drugi nacionalni organi pooblastilo, da odredijo prenehanje kršitev iz odstavka 1.

3.  Države članice zagotovijo, da imajo pristojni nacionalni organi in po potrebi drugi nacionalni organi potrebna preiskovalna pooblastila in sredstva, vključno s pooblastilom za pridobitev vseh ustreznih informacij, ki so potrebne za spremljanje in izvrševanje nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive.

4.  Pristojni nacionalni regulativni organi lahko sprejmejo ukrepe za zagotovitev učinkovitega čezmejnega sodelovanja pri izvrševanju nacionalne zakonodaje, sprejete na podlagi te direktive, in za določitev usklajenih pogojev za opravljanje storitev, ki vključujejo čezmejne podatkovne tokove.

Nacionalni regulativni organi pred sprejetjem takih ukrepov Komisiji pravočasno posredujejo povzetek razlogov za ukrepanje, predvidene ukrepe in predlagan potek ukrepanja. Komisija lahko po pregledu informacij in po posvetovanju z ENISA-o in delovno skupino o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ustanovljeno na podlagi člena 29 Direktive 95/46/ES, pripravi opombe ali priporočila, zlasti da bi zagotovila, da predvideni ukrepi ne bodo negativno vplivali na delovanje notranjega trga. Nacionalni regulativni organi pri odločanju glede ukrepov v največji možni meri upoštevajo opombe in priporočila Komisije.

▼B

Člen 16

Prehodne določbe

1.  Člen 12 se ne uporabi za izdaje imenikov, ki so že izdelani ali dani na trg v tiskani ali nesprotni elektronski obliki pred začetkom veljavnosti nacionalnih predpisov, sprejetih v skladu s to direktivo.

2.  Kadar so osebni podatki naročnikov na storitve fiksne ali mobilne javne govorne telefonije že vključeni v javni naročniški imenik v skladu z določbami Direktive 95/46/ES in člena 11 Direktive 97/66/ES pred začetkom veljavnosti nacionalnih predpisov, sprejetih v skladu s to direktivo, lahko osebni podatki takšnih naročnikov ostanejo še naprej vključeni v javni imenik v tiskanih ali elektronskih različicah, vključno z različicami s povratnimi iskalnimi funkcijami, razen če se naročniki, potem ko prejmejo popolne informacije o namenih in možnostih v skladu s členom 12 te direktive, odločijo drugače.

Člen 17

Prenos

1.  Države članice sprejmejo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 31. oktobra 2003. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice predložijo Komisiji besedilo določb nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva, in vse poznejše spremembe teh določb.

Člen 18

Pregled

Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje v treh letih po datumu iz člena 17(1) poročilo o uporabi te direktive in njenem vplivu na gospodarske družbe in potrošnike, zlasti kar zadeva določbe o nepovabljenih sporočilih, pri čemer upošteva mednarodno okolje. V ta namen lahko Komisija zahteva podatke od držav članic, ki jih te dostavijo brez nepotrebnega odlašanja. Kadar je to primerno, Komisija predloži predloge za spremembo te direktive, pri čemer upošteva rezultate tega poročila, vse spremembe na tem področju in vse druge predloge, ki jih lahko oceni kot potrebne za izboljšanje učinkovitosti te direktive.

Člen 19

Razveljavitev

Direktiva 97/66/ES se razveljavi z dnem iz člena 17(1).

Sklici na razveljavljeno direktivo se razumejo kot sklici na to direktivo.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 21

Naslovljenci

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

( 1 ) UL C 365 E, 19.12.2000, str. 223.

( 2 ) UL C 123, 25.4.2001, str. 53.

( 3 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 13. novembra 2001 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z 28. januarja 2002 (UL C 113 E, 14.5.2002, str. 39) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2002 (še ni bil objavljen v Uradnem listu). Sklep Sveta z dne 25. junija 2002.

( 4 ) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

( 5 ) UL L 24, 30.1.1998, str. 1.

( 6 ) UL L 178, 17.7.2000, str. 1.

( 7 ) UL L 91, 7.4.1999, str. 10.

( 8 ) UL L 108, 24.4.2002, str. 33.

( 9 ) UL L 204, 21.7.1998, str. 37. Direktiva, kot je bila spremenjena z Direktivo 98/48/ES (UL L 217, 5.8.1998, str. 18).

( 10 ) UL L 36, 7.2.1987, str. 31. Sklep, kot je bil nazadnje spremenjen z Aktom o pristopu iz leta 1994.

( 11 ) UL L 105, 13.4.2006, str. 54.