UREDBA (EU) 2021/694 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Digitalna Evropa in razveljavitvi Sklepa (EU) 2015/2240 (Besedilo velja za EGP)

Skupni okvir javnih naročil, ki omogoča sooblikovalski pristop za pridobitev integrirane mreže vrhunskega visokozmogljivostnega računalništva, vključno za pridobitev eksaravenske superračunalniške in podatkovne infrastrukture. Ta mreža bo enostavno dostopna za javne in zasebne uporabnike, zlasti MSP, ne glede na državo članico, v kateri se nahajajo, ter za namene raziskav v skladu z Uredbo (EU) 2018/1488.

Skupni okvir javnih naročil za pridobitev post-eksaravenske infrastrukture superračunalnikov, vključno z integracijo tehnologij kvantnega računalništva.

Koordinacijo in ustrezna finančna sredstva na ravni Unije v podporo razvoju, javnemu naročanju in delovanju take infrastrukture.

Mreženje zmogljivosti visokozmogljivostnega računalništva in podatkovnih zmogljivosti držav članic ter podporo državam članicam, ki želijo posodobiti ali pridobiti nove zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu.

Mreženje nacionalnih strokovnih centrov za visokozmogljivostno računalništvo, ki bodo vsaj po eden v vsaki državi članici in povezani z nacionalnimi centri za superračunalništvo, za izvajanje visokozmogljivostnih računalniških storitev za industrijo, zlasti MSP, za akademsko skupnost in javne uprave.

Uvajanje operativne tehnologije, ki je že pripravljena za uporabo, zlasti superračunalništvo kot storitev, razvita na podlagi raziskav in inovacij, za vzpostavitev integriranega ekosistema visokozmogljivostnega računalništva Unije, ki pokriva vse segmente znanstvene in industrijske vrednostne verige (strojno opremo, programsko opremo, aplikacije, storitve, medsebojne povezave in napredne digitalne veščine).

Vzpostavitev skupnih evropskih podatkovnih prostorov, v katerih se zbirajo javne informacije po vsej Evropi, tudi informacije, zbrane s ponovno uporabo informacij javnega sektorja, in ki postanejo vir vhodnih podatkov za rešitve na področju umetne inteligence. Ta prostor bi moral biti odprt za javni in zasebni sektor. Za povečanje uporabe so podatki v tem prostoru čim bolj interoperabilni, zlasti na podlagi podatkovnih formatov, ki so odprti, strojno berljivi, standardizirani in dokumentirani, tako pri interakcijah med javnim in zasebnim sektorjem kot znotraj sektorjev in med sektorji (semantična interoperabilnost).

Razvoj skupnih evropskih knjižnic ali vmesnikov do knjižnic algoritmov, ki so enostavno dostopne vsem morebitnim evropskim uporabnikom pod pravičnimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji. Podjetja in javni sektor v njih lahko najdejo in pridobijo rešitev, ki najbolje ustreza njihovim potrebam.

Sovlaganje držav članic v vrhunske referenčne zmogljivosti za preizkušanje in poskuse v realnih okoliščinah, osredotočene na uporabo umetne inteligence na ključnih področjih, kot so zdravje, spremljanje Zemlje ali okolja, promet in mobilnost, varnost, proizvodnja in finance, ter na drugih področjih javnega interesa. Te zmogljivosti so odprte za vse akterje po vsej Evropi in povezane z evropsko mrežo digitalnih inovacijskih stičišč. Te zmogljivosti so opremljene ali povezane z velikimi računalniškimi zmogljivostmi in zmogljivostmi za podatkovno obdelavo ter najnovejšimi tehnologijami umetne inteligence, vključno z razvijajočimi se področji, kot so nevromorfni računalniški sistemi, globoko učenje in robotika.

Sovlaganje držav članic v kibernetskovarnostno napredno opremo, infrastrukturo ter tehnične izkušnje, ki so ključnega pomena za zaščito kritičnih infrastruktur in enotnega digitalnega trga na splošno. Tako sovlaganje lahko vključuje naložbe v zmogljivosti za razvoj kvantnih tehnologij in podatkovne vire za kibernetsko varnost, situacijsko zavedanje v kibernetskem prostoru, vključno z nacionalnimi kibernetskimi vozlišči in čezmejnimi kibernetskimi vozlišči, ki sestavljajo evropski sistem za opozarjanje na področju kibernetske varnosti, ter druga orodja, ki se dajo na voljo javnemu in zasebnemu sektorju po vsej Evropi.

Obsežnejši razvoj obstoječih tehnoloških zmogljivosti in mreženje strokovnih centrov držav članic ter zagotavljanje, da se te zmogljivosti odzivajo na potrebe javnega sektorja in industrije, vključno z izdelki in storitvami, ki krepijo kibernetsko varnost znotraj digitalnega enotnega trga.

Zagotavljanje široke uvedbe učinkovitih najsodobnejših rešitev za kibernetsko varnost in zaupanje v vseh državah članicah. Taka uvedba vključuje krepitev zanesljivosti in varnosti izdelkov, od njihovega oblikovanja do trženja.

Podpora zapolnjevanju vrzeli v veščinah glede kibernetske varnosti, ob upoštevanju uravnotežene zastopanosti spolov, na primer z usklajevanjem programov za razvoj takih veščin, njihovo prilagajanje specifičnim sektorskim potrebam in olajšanje dostopa do specializiranih, ciljno usmerjenih usposabljanj.

Spodbujanje solidarnosti med državami članicami pri pripravi na pomembne kibernetske incidente in kibernetske incidente velikih razsežnosti ter odzivanju nanje z uvedbo čezmejnih storitev kibernetske varnosti, med drugim s podporo za medsebojno pomoč med javnimi organi in vzpostavitvijo rezerve zaupanja vrednih ponudnikov upravljanih varnostnih storitev na ravni Unije.

Dostop do usposabljanja na delovnem mestu s sodelovanjem pri pripravništvih v strokovnih centrih in podjetjih, ki uvajajo napredne digitalne tehnologije.

Dostop do usposabljanj za napredne digitalne tehnologije, ki jih ponujajo visokošolske institucije, raziskovalne ustanove in strokovni certifikacijski organi v industriji v sodelovanju z organi, udeleženimi v Programu (teme naj bi zajemale umetno inteligenco, kibernetsko varnost, tehnologije porazdeljenih evidenc (npr. veriženje podatkovnih blokov), visokozmogljivostno računalništvo in kvantne tehnologije).

Sodelovanje na kratkotrajnejših specializiranih strokovnih usposabljanjih, ki so predhodno certificirana, na primer s področja kibernetske varnosti.

Modernizacija javnih uprav

Zdravje

Sodstvo

Omogočanje nemotene in varne čezmejne elektronske komunikacije v sodstvu ter med sodnimi in drugimi pristojnimi organi na področju civilnega in kazenskega prava. Izboljšanje dostopa do sodnega varstva ter do pravnih informacij in postopkov za državljane, podjetja, pravnike in člane sodnih organov z zagotavljanjem semantično interoperabilnih medsebojnih povezav do podatkovnih zbirk in registrov ter z olajševanjem spletnega zunajsodnega reševanja sporov. Spodbujanje razvoja in izvajanja inovativnih tehnologij za sodišča in pravno stroko, med drugim na podlagi rešitev umetne inteligence, ki bi lahko poenostavile in pospešile postopke (na primer „pravnotehnološke“ aplikacije).

Promet, mobilnost, energetika in okolje

Uvajanje decentraliziranih rešitev in infrastrukture, potrebnih za digitalne aplikacije velikega obsega, kot so povezana avtomatizirana vožnja, brezpilotni zrakoplovi, brezpilotna kopenska vozila, površinska ali podvodna plovila, koncepti pametne mobilnosti, pametna mesta, pametna podeželska območja ali najbolj oddaljene regije, ki podpirajo prometno, energetsko in okoljsko politiko, ter v usklajevanju z ukrepi za digitalizacijo prometnega in energetskega sektorja v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope.

Izobraževanje, kultura in mediji

Omogočanje dostopa ustvarjalcem, ustvarjalni industriji in kulturnim sektorjem v Evropi do najsodobnejših digitalnih tehnologij, od umetne inteligence do naprednega računalništva. Uporaba evropske kulturne dediščine, vključno z Europeano, za podporo izobraževanju in raziskavam ter spodbujanje kulturne raznolikosti, socialne kohezije in evropske družbe. Podpora prevzemanju digitalnih tehnologij v izobraževanju ter zasebnih in javno financiranih kulturnih ustanovah.

Drugi ukrepi, ki podpirajo digitalni enotni trg

Podporni ukrepi, kot sta pospeševanje digitalne in medijske pismenosti in ozaveščanje mladoletnikov, staršev in učiteljev o tveganjih, s katerimi se lahko mladoletniki srečujejo na spletu, in načinih, kako jih zaščititi, ter ki so namenjeni boju proti spletnemu nadlegovanju in spletnemu širjenju posnetkov spolnih zlorab otrok, in sicer s podpiranjem vseevropske mreže centrov za varnejši internet. Spodbujanje ukrepov za odkrivanje namernega širjenja dezinformacij in boj proti njemu, s čimer se krepi splošna odpornost Unije; podpora opazovalnice Unije za gospodarstva digitalnih platform ter študij in dejavnosti ozaveščanja.

Ukrepi iz točk 1 do 6 se lahko delno podprejo v okviru evropskih digitalnih inovacijskih stičišč prek istih zmogljivosti, razvitih v pomoč industriji pri njeni digitalni preobrazbi (glej točko II).

Dostop do skupnega evropskega podatkovnega prostora, platform umetne inteligence in evropskih zmogljivosti v visokozmogljivostnem računalništvu za analizo podatkov in računalniško intenzivne aplikacije.

Dostop do zmogljivosti za preizkušanje umetne inteligence v velikem obsegu in do naprednih orodij za kibernetsko varnost.

Dostop do naprednih digitalnih veščin.

se vrste ukrepov, ki se podprejo, njihovi pričakovani rezultati in njihova logika pomoči med programoma razlikujejo in dopolnjujejo, čeprav se več tematskih področij, ki jih obravnavata Program in Obzorje Evropa, sklada;

bodo z Obzorjem Evropa obsežno podprte raziskave, tehnološki razvoj, predstavitve, pilotno izvajanje, potrditev koncepta, preizkušanje in inovacije, vključno s predkomercialnim uvajanjem inovativnih digitalnih tehnologij, zlasti z:

bo Program vlagal v:

so zmogljivosti in infrastrukture Programa na voljo raziskovalni in inovacijski skupnosti, vključno z ukrepi, podprtimi z Obzorjem Evropa, kot so preizkušanje, poskusi in predstavitve v vseh sektorjih in disciplinah;

bo z dozorevanjem razvoja novih digitalnih tehnologij v Obzorju Evropa te tehnologije postopoma prevzemal in uvajal Program;

se pobude iz Obzorja Evropa za razvoj učnih načrtov za veščine in kompetence, vključno s tistimi, ki se izvajajo v kolokacijskih centrih skupnosti znanja in inovacij EIT, dopolnjujejo z graditvijo zmogljivosti v naprednih digitalnih veščinah, podprtih s Programom;

se vzpostavijo močni koordinacijski mehanizmi načrtovanja in izvajanja, pri čemer se kolikor mogoče uskladijo vsi postopki za oba programa. Njune strukture upravljanja bodo vključevale vse zadevne službe Komisije.

se ureditve za dodatno financiranje iz programov Unije v okviru deljenega upravljanja in Programa uporabljajo za podporo ukrepom, ki povezujejo pametne specializacije in podporo digitalni preobrazbi evropskega gospodarstva in družbe;

ESRR prispeva k razvoju in krepitvi regionalnih in lokalnih inovacijskih ekosistemov, industrijski preobrazbi ter digitalni preobrazbi družbe in javne uprave, s tem pa spodbuja tudi izvajanje Talinske deklaracije o e-upravi. To vključuje podporo digitalni transformaciji industrije in prevzemanju rezultatov ter uvajanje novih tehnologij in inovativnih rešitev. Program bo dopolnil in podpiral nadnacionalno mreženje in kartiranje digitalnih zmogljivosti, da bodo dostopne za MSP in da bodo interoperabilne rešitve informacijske tehnologije dostopne za vse regije Unije.

se Program osredotoča na graditev digitalnih zmogljivosti in infrastrukture velikega obsega na področjih visokozmogljivostnega računalništva, umetne inteligence, kibernetske varnosti in naprednih digitalnih veščin, ki so namenjeni za široko prevzemanje in uvajanje v Evropi ključnih obstoječih ali preizkušenih inovativnih digitalnih rešitev v okviru Unije na področjih javnega interesa ali nedelovanja trga. Program se večinoma izvaja z usklajenimi in strateškimi naložbami z državami članicami, zlasti s skupnimi javnimi naročili, v digitalne zmogljivosti za souporabo po vsej Evropi in v ukrepe na ravni Unije, ki podpirajo interoperabilnost in standardizacijo kot del razvoja digitalnega enotnega trga;

se zmogljivosti in infrastrukture Programa dajo na voljo za uvajanje novih inovativnih tehnologij in rešitev na področju mobilnosti in prometa. Instrument za povezovanje Evrope podpira širjenje in uvajanje inovativnih novih tehnologij in rešitev na področju mobilnosti in prometa;

se vzpostavijo koordinacijski mehanizmi, zlasti prek ustreznih struktur upravljanja.

je v skladu z Uredbo (EU) 2021/523 podpora priskrbljena s tržnim financiranjem, vključno z uresničevanjem ciljev politik v okviru Programa; tako tržno financiranje se lahko kombinira z nepovratnimi sredstvi;

se podjetjem olajša dostop do finančnih instrumentov s podporo iz evropskih digitalnih inovacijskih stičišč.

Program podpira razvoj in pridobivanje naprednih digitalnih veščin, potrebnih za uvedbo vrhunskih tehnologij, kot sta umetna inteligenca ali visokozmogljivostno računalništvo, v sodelovanju z ustreznimi panogami;

del programa Erasmus+, namenjen naprednim znanjem in spretnostim prek izkušenj z mobilnostjo dopolnjuje ukrepe iz Programa za pridobivanje znanj in spretnosti na vseh področjih in na vseh ravneh.

sklop MEDIA v okviru programa Ustvarjalna Evropa podpira pobude, ki imajo lahko dejanski učinek na kulturne in ustvarjalne sektorje po vsej Evropi in pomagajo pri njihovem prilagajanju digitalni preobrazbi;

Program med drugim omogoča ustvarjalcem, ustvarjalni industriji in kulturnemu sektorju v Evropi dostop do najsodobnejših digitalnih tehnologij, od umetne inteligence do naprednega računalništva.