DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 527/2014 z dne 12. marca 2014 o dopolnitvi Direktive (EU) št. 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki opredeljujejo vrste instrumentov, ki ustrezno odražajo kreditno kvaliteto institucije v okviru rednega poslovanja in so primerni, da se uporabljajo za namene variabilnih prejemkov (Besedilo velja za EGP)

(1)

Variabilni prejemki, ki se dodelijo v obliki instrumentov, bi morali spodbujati preudarno in učinkovito upravljanje tveganj ter ne bi smeli spodbujati izpostavljanja tveganjem, ki presega raven sprejemljivega tveganja za institucijo. Zato bi morale vrste instrumentov, ki se lahko uporabljajo za namene variabilnih prejemkov, uskladiti interese zaposlenih z interesi delničarjev, upnikov in drugih zainteresiranih strani, in sicer z zagotavljanjem spodbud za zaposlene, da delujejo v dolgoročnem interesu institucije in ne prevzemajo čezmernih tveganj.

(2)

Za zagotovitev močne povezave s kreditno kvaliteto institucije v okviru rednega poslovanja bi morali instrumenti, ki se uporabljajo za namene variabilnih prejemkov, vsebovati ustrezne sprožilne dogodke za odpis ali konverzijo, ki zmanjšujeta vrednost instrumentov v primerih, ko se je kreditna kvaliteta institucije v okviru rednega poslovanja poslabšala. Sprožilni dogodki, ki se uporabljajo za namene plačila, ne bi smeli spremeniti stopnje podrejenosti instrumentov in torej ne bi smeli voditi v izločitev instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala kot kapitalskih instrumentov.

(3)

Medtem ko so pogoji, ki se uporabljajo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, določeni v členih 52 in 63 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2), pa se za druge instrumente iz točke (l)(ii) člena 94(1) Direktive 2013/36/EU, ki jih je mogoče v celoti konvertirati v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali odpisati, posebni pogoji iz zadevne uredbe ne uporabljajo, saj niso razvrščeni kot kapitalski instrumenti za bonitetne namene. Zato bi bilo treba za različne vrste instrumentov določiti posebne zahteve, da se zagotoviti njihova ustreznost za uporabo za namene variabilnih prejemkov, pri čemer je treba upoštevati različno naravo instrumentov. Uporaba instrumentov za namene variabilnih prejemkov sama po sebi ne bi smela preprečiti, da se instrumenti štejejo za kapital institucije, če so izpolnjeni pogoji iz Uredbe (EU) št. 575/2013. Prav tako taka uporaba sama po sebi ne bi smela biti razumljena kot spodbuda za odkup instrumenta, saj lahko zaposleni na splošno po obdobjih odloga in zadržanja likvidna sredstva prejmejo na druge načine kot z uporabo odkupa.

(4)

Drugi instrumenti so nedenarni dolžniški instrumenti ali z dolgom povezani instrumenti, ki se ne štejejo za kapital. Drugi instrumenti niso omejeni na finančne instrumente, kot so opredeljeni v točki 50 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ampak lahko vključujejo tudi nadaljnje nedenarne instrumente, ki jih je mogoče vključiti v sporazume med institucijo in zaposlenimi. Za zagotovitev, da ti instrumenti odražajo kreditno kvaliteto institucije v okviru rednega poslovanja, bi morale primerne zahteve zagotoviti, da okoliščine, v katerih se takšni instrumenti odpišejo ali konvertirajo, ne zajemajo zgolj primerov sanacije ali reševanja.

(5)

Če se instrumenti, ki se uporabljajo za namene variabilnih prejemkov, odkupijo, odpokličejo, izplačajo ali konvertirajo, na splošno taki posli ne bi smeli povečati vrednosti dodeljenih prejemkov z izplačilom zneskov, ki so višji kot vrednost instrumenta, ali konverzijo v instrumente, ki imajo večjo vrednost kot instrument, ki je bil prvotno dodeljen. S tem se zagotovi, da se prejemki ne izplačujejo z instrumenti ali metodami, ki bi spodbujali nespoštovanje člena 94(1) Direktive 2013/36/ES.

(6)

Če se dodelijo variabilni prejemki in se instrumenti, ki se uporabljajo za variabilne prejemke, odkupijo, odpokličejo, izplačajo ali konvertirajo, bi morali ti posli temeljiti na vrednostih, ki so bile določene v skladu z veljavnim računovodskim standardom. V vseh teh primerih bi bilo zato treba zahtevati vrednotenje instrumentov za zagotovitev, da se ne zaobidejo zahteve Direktive 2013/36/EU v zvezi s prejemki, zlasti kar zadeva razmerje med variabilnimi in fiksnimi deli prejemka ter uskladitev s prevzemanjem tveganja.

(7)

Člen 54 Uredbe (EU) št. 575/2013 določa mehanizme za odpis in konverzijo instrumentov dodatnega temeljnega kapitala. Poleg tega točka (l)(ii) člena 94(1) Direktive 2013/36/EU zahteva, da je mogoče druge instrumente v celoti konvertirati v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali odpisati. Ker je ekonomski rezultat konverzije ali odpisa drugih instrumentov enak kot pri instrumentih dodatnega temeljnega kapitala, bi morali mehanizmi za odpis ali konverzijo drugih instrumentov upoštevati mehanizme, ki se uporabljajo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala, s prilagoditvami zaradi upoštevanja dejstva, da se drugi instrumenti ne štejejo za kapitalske instrumente v bonitetnem smislu. Za instrumente dodatnega kapitala se ne uporabljajo regulativne zahteve v zvezi z odpisom in konverzijo v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013. Zaradi zagotovitve, da se vrednost vseh teh instrumentov, če se uporabljajo za variabilne prejemke, v primeru poslabšanja kreditne kvalitete institucije zniža, bi bilo treba določiti primere, v katerih se mora instrument odpisati ali konvertirati. Da se zagotovi dosledna uporaba, bi bilo treba določiti mehanizme za odpis, zvišanje vrednosti in konverzijo instrumentov dodatnega kapitala in drugih instrumentov.

(8)

Donosi, ki izhajajo iz instrumentov, so lahko različnih vrst. Lahko so variabilni ali fiksni in se lahko izplačujejo v rednih časovnih presledkih ali ob končni zapadlosti instrumenta. V skladu s smernicami o politikah in praksah glede prejemkov, ki jih je izdal Odbor evropskih bančnih nadzornikov (3), se zaposlenim zaradi spodbujanja premišljenega in učinkovitega upravljanja tveganja v obdobjih odloga donosi ne bi smeli izplačevati. Zaposleni bi morali donose prejeti samo za obdobja, ki sledijo dodelitvi pravic za izplačilo instrumenta. Zato so za uporabo kot variabilni prejemki primerni samo instrumenti z donosi, ki se lastniku instrumenta izplačujejo v rednih časovnih presledkih, medtem ko brezkuponske obveznice ali instrumenti, ki zadržijo dobiček, ne bi smeli predstavljati znatnega deleža prejemkov, ki jih mora sestavljati ravnotežje med instrumenti iz točke (l) člena 94(1) Direktive 2013/36/EU. Razlog za to je, da bi imeli zaposleni v obdobju odloga korist zaradi naraščajoče vrednosti, ki se lahko razume kot enakovredno prejemanju donosov.

(9)

Zelo visoki donosi lahko zmanjšajo dolgoročno spodbudo za preudarno prevzemanje tveganj, saj dejansko povečujejo variabilni del prejemka. Zlasti se donosi ne bi smeli izplačevati v presledkih, daljših od enega leta, saj bi to vodilo v dejansko kopičenje donosov v obdobjih odloga in njihovo izplačilo po dodelitvi pravic za izplačilo variabilnega prejemka. Kopičenje donosov bi pomenilo izogibanje točki (g) člena 94(1) Direktive 2013/36/EU glede razmerja med variabilnim in fiksnim delom prejemka ter načelu iz točke (m) istega člena, da prejemki, za katere velja odlog, dospejo v izplačilo po načelu sorazmernosti. Zato donosi, ki so nastali po dodelitvi pravic za izplačilo instrumenta, ne bi smeli presegati tržnih stopenj. To bi bilo treba zagotoviti z zahtevo, da se instrumenti, ki se uporabljajo za variabilne prejemke, ali instrumenti, s katerimi so ti povezani, izdajajo predvsem drugim investitorjem, ali pa z zahtevo, da se za takšne instrumente določeni zgornja meja za donose.

(10)

Zahteve glede odloga in zadržanja, ki se uporabljajo za variabilne prejemke v skladu s členom 94(1) Direktive 2013/36/EU, morajo biti izpolnjene v vseh pomembnih trenutkih, vključno takrat, ko se instrumente, ki se uporabljajo za variabilne prejemke, odkupi, odpokliče, izplača ali konvertira. V takih primerih bi bilo zato treba instrumente zamenjati z instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, instrumenti dodatnega kapitala in drugimi instrumenti, ki odražajo kreditno kvaliteto institucije v okviru rednega poslovanja, imajo lastnosti, enakovredne lastnostim prvotno dodeljenega instrumenta, in imajo enako vrednost, pri čemer je treba upoštevati vse morebitne zneske, ki so bili odpisani. Če imajo instrumenti, ki niso instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, določen datum zapadlosti, bi bilo treba določiti minimalne zahteve glede preostale zapadlosti takih instrumentov v času njihove dodelitve, da se zagotovi njihova skladnost z zahtevami v zvezi z obdobji odloga in zadržanja za variabilne prejemke.

(11)

Direktiva 2013/36/EU ne omejuje vrst instrumentov, ki se lahko uporabijo za variabilne prejemke, na določeno vrsto finančnih instrumentov. Med zaposlenimi in institucijami bi morala biti mogoča uporaba sintetičnih instrumentov ali pogodb, povezanih z instrumenti dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, ki jih je mogoče v celoti konvertirati ali odpisati. To omogoča vzpostavitev posebnih pogojev za te instrumente, pri čemer se takšni pogoji uporabljajo samo za instrumente, dodeljene zaposlenim, medtem ko njihova uporaba za druge investitorje ni potrebna.

(12)

V okviru skupine se lahko izdaje upravljajo centralno s strani nadrejene osebe. Institucije v taki skupini torej ne morejo vedno izdati instrumentov, ki se lahko uporabljajo za namen variabilnih prejemkov. Uredba (EU) št. 575/2013 omogoča, da pod določenimi pogoji instrumenti dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, ki so bili izdani prek subjekta v okviru konsolidacije, tvorijo del kapitala institucije. Zato bi bilo treba omogočiti tudi uporabo takšnih instrumentov za variabilne prejemke, pod pogojem, da obstaja jasna povezava med kreditno kvaliteto institucije, ki uporablja te instrumente za namen variabilnih prejemkov, in kreditno kakovostjo izdajatelja instrumenta. Obstoj take povezave se na splošno lahko domneva med nadrejeno osebo in podrejeno družbo. Instrumente, ki niso instrumenti dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala ter jih ne izda neposredno institucija, bi moralo biti tudi mogoče uporabljati za variabilne prejemke, in sicer pod enakimi pogoji. Instrumente, ki so povezani z referenčnimi instrumenti, ki jih izda nadrejena oseba v tretjih državah in so enakovredni instrumentom dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala, bi prav tako moralo biti mogoče uporabljati za namene variabilnih prejemkov, če se sprožilni dogodek nanaša na institucijo, ki uporablja tak sintetični instrument.

(13)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski bančni organ (v nadaljnjem besedilu: EBA).

(14)

EBA je opravila odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, analizirala morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) –