UREDBA (EU) 2021/1230 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 14. julija 2021 o čezmejnih plačilih v Uniji (kodificirano besedilo) (Besedilo velja za EGP)

„čezmejno plačilo“ pomeni elektronsko plačilno transakcijo, ki jo odredi plačnik ali prejemnik plačila, pri čemer se ponudnik plačilnih storitev plačnika in ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila nahajata v različnih državah članicah;

„nacionalno plačilo“ pomeni elektronsko plačilno transakcijo, ki jo odredi plačnik ali prejemnik plačila oziroma se odredi prek njega, pri čemer se plačnikov ponudnik plačilnih storitev in prejemnikov ponudnik plačilnih storitev nahajata v isti državi članici;

„plačnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je imetnik plačilnega računa in odredi plačilni nalog v breme plačilnega računa, ali, če plačilni račun ne obstaja, fizično ali pravno osebo, ki izda plačilni nalog;

„prejemnik plačila“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je predvideni prejemnik sredstev, ki so bila predmet plačilne transakcije;

„ponudnik plačilnih storitev“ pomeni katero koli od kategorij pravnih oseb iz člena 1(1) Direktive (EU) 2015/2366 ter fizične ali pravne osebe iz člena 32 navedene direktive, ne vključuje pa institucij iz točk 2 do 23 člena 2(5) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ), ki jim je bila odobrena opustitev za države članice, ki se izvaja na podlagi člena 2(5) Direktive (EU) 2015/2366;

„uporabnik plačilnih storitev“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki uporablja plačilne storitve kot plačnik ali prejemnik plačila ali oboje;

„plačilna transakcija“ pomeni dejanje pologa, prenosa ali dviga sredstev, ki ga odredi plačnik ali prejemnik plačila oziroma se odredi prek njega, neodvisno od osnovnih obveznosti med plačnikom in prejemnikom plačila;

„plačilni nalog“ pomeni navodilo plačnika ali prejemnika plačila njegovemu ponudniku plačilnih storitev, s katerim zahteva izvedbo plačilne transakcije;

„nadomestilo“ pomeni vsak znesek, ki ga ponudnik plačilnih storitev obračuna uporabniku plačilnih storitev in ki je neposredno ali posredno povezan s plačilno transakcijo, vsak znesek, ki ga ponudnik plačilnih storitev ali pogodbena stranka, ki zagotavlja storitve pretvorbe valut, obračuna uporabniku plačilnih storitev v skladu s členom 59(2) Direktive (EU) 2015/2366 za storitev pretvorbe valut, ali kombinacijo teh storitev;

„sredstva“ pomeni bankovce in kovance, knjižni denar in elektronski denar, kakor je opredeljen v točki 2 člena 2 Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );

„potrošnik“ pomeni fizično osebo, ki ne deluje v okviru svoje trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti;

„mikro-podjetje“ pomeni podjetje, ki je ob sklenitvi pogodbe o plačilni storitvi podjetje, kot je opredeljeno v členu 1 ter členu 2(1) in (3) Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES ( 3 );

„pristojbina za izmenjavo“ pomeni pristojbino, plačano za vsako transakcijo z direktno bremenitvijo med ponudnikom plačilnih storitev plačnika in ponudnikom plačilnih storitev prejemnika plačila;

„direktna bremenitev“ pomeni plačilno storitev za bremenitev plačilnega računa plačnika, kadar plačilno transakcijo odredi prejemnik plačila na podlagi plačnikovega soglasja, ki ga plačnik da prejemniku plačila, ponudniku plačilnih storitev prejemnika plačila ali svojemu ponudniku plačilnih storitev;

„sistem direktne bremenitve“ pomeni skupni niz pravil, praks in standardov za izvajanje transakcij z direktno bremenitvijo, o katerih so se sporazumeli ponudniki plačilnih storitev.