+Direktiva 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES
---+Člen 1
---+Člen 2
------+Article 2 1.
------+Article 2 2.
------+Article 2 3.
------+Article 2 4.
---+Člen 3
---+Člen 4
------+Article 4 1.
------+Article 4 2.
------+Article 4 3.
---+Člen 5
------+Article 5 1.
------+Article 5 2.
------+Article 5 3.
------+Article 5 4.
------+Article 5 5.
------+Article 5 6.
---+Člen 6
------+Article 6 1.
------+Article 6 2.
------+Article 6 3.
------+Article 6 4.
------+Article 6 5.
------+Article 6 6.
---+Člen 7
------+Article 7 1.
------+Article 7 2.
------+Article 7 3.
------+Article 7 4.
------+Article 7 5.
---+Člen 8
------+Article 8 1.
------+Article 8 2.
------+Article 8 3.
------+Article 8 4.
------+Article 8 5.
------+Article 8 6.
------+Article 8 7.
---+Člen 9
---+Člen 10
------+Article 10 1.
------+Article 10 2.
---+Člen 11
------+Article 11 1.
------+Article 11 2.
------+Article 11 3.
---+Člen 12
------+Article 12 1.
------+Article 12 2.
------+Article 12 3.
------+Article 12 4.
------+Article 12 5.
------+Article 12 6.
---+Člen 13
------+Article 13 1.
------+Article 13 2.
------+Article 13 3.
------+Article 13 4.
------+Article 13 5.
------+Article 13 6.
---+Člen 14
------+Article 14 1.
------+Article 14 2.
------+Article 14 3.
------+Article 14 4.
---+Člen 15
---+Člen 16
------+Article 16 1.
------+Article 16 2.
------+Article 16 3.
---+Člen 17
------+Article 17 1.
------+Article 17 2.
---+Člen 18
------+Article 18 1.
------+Article 18 2.
---+Člen 19
---+Člen 20
---+Člen 21
------+Article 21 1.
------+Article 21 2.
------+Article 21 3.
---+Člen 22
------+Article 22 1.
------+Article 22 2.
------+Article 22 3.
---+Člen 23
------+Article 23 1.
------+Article 23 2.
------+Article 23 3.
---+Člen 24
------+Article 24 1.
------+Article 24 2.
------+Article 24 3.
------+Article 24 4.
---+Člen 25
------+Article 25 1.
------+Article 25 2.
---+Člen 26
---+Člen 27
---+ANNEX I Major-accident prevention policy and information to be communicated to the public concerned
---+ANNEX II Waste characterisation
---+ANNEX III Criteria for determining the classification of waste facilities
---+STATEMENT BY THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL AND THE COMMISSION
English - European Union - Environment -

Direktiva 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES

Direktiva 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 15. marca 2006

o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES

1. Pregled

,
Naslov Regulativa
Člen 1

Člen 1

Vsebina

Ta direktiva zagotavlja ukrepe, postopke in smernice za preprečevanje ali zmanjševanje, kolikor je mogoče, škodljivih učinkov na okolje, zlasti vode, zrak, tla, živalstvo, rastlinstvo in pokrajino ter kakršnih koli iz tega izhajajočih tveganj za zdravje ljudi, ki nastanejo kot posledica ravnanja z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti.

Člen 2

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 ta direktiva zajema ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri raziskovanju, pridobivanju, bogatenju in skladiščenju mineralnih surovin in obratovanju kamnolomov, v nadaljevanju „rudarski odpadki“.

2.  Iz področja uporabe te direktive so izključeni:

(a) odpadki, ki nastanejo pri raziskovanju, pridobivanju in bogatenju mineralnih surovin ter obratovanju kamnolomov, ki pa ne nastanejo neposredno kot posledica teh postopkov;

(b) odpadki, ki nastanejo pri raziskovanju, pridobivanju in bogatenju mineralnih surovin na morju;

(c) injiciranje vode in ponovno injiciranje izčrpane podzemne vode, kot je določeno v prvi in drugi alinei člena 11(3)(j) Direktive 2000/60/ES, do mere, ki jo dopušča ta člen.

3.  Za inertne odpadke in neonesnažena tla, ki so posledica raziskovanja, pridobivanja, bogatenja in skladiščenja mineralnih surovin ter obratovanja kamnolomov, in odpadke, ki nastanejo pri pridobivanju, predelavi in skladiščenju šote, ne veljajo členi 7, 8, 11(1) in (3), 12, 13(6), 14 in 16, razen če se ne odlagajo v objektih za ravnanje z odpadki kategorije A.

Pristojni organ lahko zmanjša ali opusti zahteve glede odlaganja nenevarnih odpadkov, nastalih pri raziskovanju mineralnih surovin, razen olj in evaporitov, ki niso sadra in anhidrid, in odlaganja neonesnaženih tal in odpadkov, ki nastanejo pri pridobivanju, predelavi in skladiščenju šote, če je prepričan, da so izpolnjene zahteve iz člena 4.

Države članice lahko zmanjšajo ali opustijo zahteve iz členov 11(3), 12(5) in (6), 13(6), 14 in 16 glede nenevarnih odpadkov, ki niso inertni, razen če se ne odlagajo v objektih za ravnanje z odpadki kategorije A.

4.  Ne glede na drugo zakonodajo Skupnosti za odpadke, ki so zajeti v področje uporabe te direktive, Direktiva 1999/31/ES ne velja.

Člen 3

Člen 3

Opredelitev pojmov

Za namene te direktive:

(1) „odpadki“ pomenijo odpadke, kakor so opredeljeni v členu 1(a) Direktive 75/442/EGS;

(2) „nevarni odpadki“ pomenijo odpadke, kakor so opredeljeni v členu 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih ( 16 );

(3) „inertni odpadki“ pomenijo odpadke, ki se fizikalno, kemično ali biološko bistveno ne spreminjajo. Inertni odpadki ne bodo razpadli, zgoreli ali kako drugače kemijsko ali fizikalno reagirali, se ne bodo biološko razgradili in ne bodo imeli škodljivih učinkov na druge snovi, s katerimi bodo prišli v stik, na način, ki bi lahko povzročil onesnaženje okolja ali škodoval zdravju ljudi. Skupna sposobnost izluževanja in vsebnost onesnaževal v odpadkih ter ekotoksičnost izcedne vode morajo biti zanemarljive in zlasti ne smejo ogrožati kakovosti površinskih voda in/ali podzemne vode;

(4) „neonesnažena tla“ pomeni zemljo, ki se med izvajanjem ekstraktivnih dejavnosti odstrani z zgornje plasti tal in ki se v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, v kateri se dejavnost izvaja, in zakonodajo Skupnosti ne šteje za onesnaženo;

(5) „mineralna surovina“ ali „mineral“ pomeni naravno nahajališče organskih ali anorganskih snovi v zemeljski skorji, kakor so na primer energetske surovine, rude kovin, industrijski minerali in mineralne surovine za gradbeništvo, vendar izključujoč vode;

(6) „rudarska in druge ekstraktivne dejavnosti“ pomeni vse objekte in podjetja, ki se ukvarjajo s površinskim ali podzemnim izkoriščanjem mineralnih surovin v tržne namene, vključno s črpanjem iz vrtin ali bogatenjem pridobljenega materiala;

(7) „na morju“ zajema tisto območje morja in morskega dna, ki se od nivoja nizke vode pri običajnem ali srednje močnem plimovanju razteza navzven;

(8) „bogatenje“ pomeni mehanski, fizikalni, biološki, termični ali kemični postopek ali vrsto takšnih postopkov, ki se izvajajo na mineralnih surovinah, vključno pri obratovanju kamnolomov, z namenom izkoriščanja mineralnih surovin, vključno s spreminjanjem velikosti, razvrščanjem, ločevanjem in izluževanjem, in ponovno predelavo neizrabljenih ostankov izkoriščanja mineralnih surovin, vendar brez taljenja, termičnih postopkov predelave (razen žganja apnenca) in metalurških postopkov;

(9) „jalovina, ki nastane pri bogatenju“ pomeni odpadno trdno snov ali mulj, ki ostane po bogatenju mineralnih surovin s postopki ločevanja (npr. drobljenje, mletje, ločevanje po velikosti, flotacija in druge fizikalno-kemijske tehnike) za ločitev koristnih mineralov od jalovine/manj vredne hribine;

(10) „jalovišče“ pomeni na površju zgrajen objekt za odlaganje trdnih odpadkov;

(11) „pregrada“ pomeni objekt, ki je zgrajen, da zadržuje ali razmejuje vodo in/ali odpadke znotraj usedalnega bazena;

(12) „usedalni bazen“ pomeni naraven ali umetno zgrajen objekt, kamor se odlagajo drobnozrnati odpadki, navadno jalovina, ki nastane pri bogatenju, skupaj z različnimi količinami proste vode, ki nastanejo pri bogatenju mineralnih surovin ter čiščenju in recikliranju tehnološke vode;

(13) „lahko sprostljiv cianid“ pomeni cianid in cianidne spojine, ki se disociira v šibki kislini z določenim pH;

(14) „izcedne vode“ so vse tekočine, ki pronicajo skozi odložene odpadke in odtekajo iz objekta za ravnanje z odpadki ali se v njem zadržujejo, vključno z onesnaženimi drenažnimi vodami, ki bi utegnile imeti škodljive učinke na okolje, če niso ustrezno obdelane;

(15) „objekt za ravnanje z odpadki“ pomeni kakršno koli območje, namenjeno zbiranju ali odlaganju rudarskih odpadkov, bodisi v trdnem ali tekočem stanju bodisi v raztopini ali suspenziji, za sledeče časovno obdobje:

— takoj za objekte za ravnanje z odpadki kategorije A in objekte za nevarne odpadke, ki so opisani v načrtu ravnanja z odpadki,

— več kakor šest mesecev za objekte za nevarne odpadke, ki nastanejo nepričakovano,

— več kakor eno leto za objekte, namenjene nenevarnim odpadkom, ki niso inertni,

— več kakor tri leta za objekte, namenjene neonesnaženim tlom, nenevarnim odpadkom, ki nastanejo pri raziskovanju, odpadkom, ki nastanejo pri pridobivanju, predelavi in skladiščenju šote, ter inertnim odpadkom.

Takšni objekti vključujejo vsakršne pregrade ali druge strukture, ki služijo sprejemanju, zadrževanju, razmejevanju ali kako drugače služijo takšnemu objektu ter zajemajo jalovišča in usedalne bazene, čeprav niso omejeni nanje; takšni objekti pa ne vključujejo odkopanih prostorov, kamor se po pridobivanju mineralov odlagajo odpadki za sanacijske in gradbene namene;

(16) „večja nesreča“ pomeni dogodek, ki se zgodi tekom postopka ravnanja z rudarskimi odpadki na katerem koli objektu, za katerega velja ta direktiva, ki povzroči na objektu ali izven njega takojšnjo ali dolgoročno hudo nevarnost za zdravje ljudi in/ali za okolje;

(17) „nevarna snov“ pomeni snov, zmes ali pripravek, ki je nevaren v smislu Direktive 67/548/EGS ( 17 ) ali Direktive 1999/45/ES ( 18 );

(18) „najboljša razpoložljiva tehnologija“ pomeni tehnologijo, kakor je opredeljena v členu 2(11) Direktive 96/61/ES;

(19) „sprejemno vodno telo“ pomeni površinsko vodo, podzemno vodo, somornice in obalno morje, kakor je opredeljeno v členu 2(1), (2), (6) in (7) Direktive 2000/60/ES;

(20) „sanacija“ pomeni obdelavo zemljišča, ki je prizadeto zaradi objekta za ravnanje z odpadki, da se zemljišče povrne v zadovoljivo stanje, ob posebnem upoštevanju kakovosti tal, prosto živečih živali in rastlin, sladkovodnih sistemov, pokrajine in ustreznih koristnih možnosti rabe;

(21) „raziskovanje“ pomeni iskanje gospodarsko izkoristljivih nahajališč mineralnih surovin, vključno z vzorčenjem, masovnim vzorčenjem, vrtanjem in razkopi, razen del, ki so potrebna za pripravo takšnih nahajališč, ter kakršne koli dejavnosti, ki so neposredno povezane z obstoječim postopkom izkoriščanja mineralnih surovin;

(22) „javnost“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso njihova združenja, organizacije ali skupine;

(23) „zadevna javnost“ pomeni javnost, na katero vplivajo ali bi utegnili vplivati postopki okoljskega odločanja ali ki ima interes pri takem odločanju, kakor je predvideno v členih 6 in 7 te direktive; v tej opredelitvi se šteje, da imajo nevladne organizacije, ki podpirajo varstvo okolja in izpolnjujejo katere koli pogoje nacionalne zakonodaje, interes pri takem odločanju;

(24) „upravljavec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, v kateri poteka postopek ravnanja z odpadki, vključno z začasnim skladiščenjem rudarskih odpadkov ter obratovanjem in v fazi po zaprtju, pristojna za ravnanje z rudarskimi odpadki;

(25) „imetnik odpadkov“ pomeni proizvajalca rudarskih odpadkov ali fizično ali pravno osebo, ki jih ima v posesti;

(26) „pristojna oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, v kateri deluje, tehnično znanje in izkušnje, potrebne za izvrševanje nalog iz te direktive;

(27) „pristojni organ“ pomeni organ ali organe, ki jih država članica določi za odgovorne za izvrševanje nalog iz te direktive;

(28) „lokacija“ pomeni celotno zemljišče na določenem geografskem prostoru, s katerim upravlja upravljavec;

(29) „znatna sprememba“ pomeni spremembo v strukturi ali obratovanju objekta za ravnanje z odpadki, ki ima lahko po mnenju pristojnega organa pomembne negativne učinke na zdravje ljudi ali okolje.

Člen 4

Člen 4

Splošne zahteve

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se pri ravnanju z rudarskimi odpadki ne ogroža zdravja ljudi in uporablja postopkov ali metod, ki bi utegnile škoditi okolju, zlasti pa, da ni tveganja za vode, zrak, tla ter rastline in živali, da ni motenja zaradi hrupa ali vonjav in ni škodljivih učinkov na pokrajino ali kraje posebnega pomena. Države članice tudi sprejmejo potrebne ukrepe, da se prepreči zapuščanje, odmetavanje ali nenadzorovano odlaganje rudarskih odpadkov.

2.  Države članice zagotovijo, da upravljavec sprejme vse potrebne ukrepe za preprečevanje ali zmanjševanje, kolikor je mogoče, škodljivih učinkov na okolje ali zdravje ljudi, ki nastanejo kot posledica ravnanja z rudarskimi odpadki. To vključuje upravljanje kakršnega koli objekta za ravnanje z odpadki, tudi po njegovem zaprtju, preprečevanje večjih nesreč, v katere je ta objekt vpleten, ter omejevanje njihovih posledic za okolje in zdravje ljudi.

3.  Ukrepi iz odstavka 2 med drugim temeljijo na najboljši razpoložljivi tehnologiji, brez predpisovanja uporabe določene metode ali tehnologije in ob upoštevanju tehničnih lastnosti objekta za ravnanje z odpadki, njegove umestitve v prostoru in krajevnih okoljskih razmer.

Člen 5

Člen 5

Načrt ravnanja z odpadki

1.  Države članice zagotovijo, da upravljavec pripravi načrt ravnanja z odpadki za zmanjšanje, obdelavo, predelavo in odstranjevanje rudarskih odpadkov ob upoštevanju načela trajnostnega razvoja.

2.  Cilji načrta ravnanja z odpadki so:

(a) tpreprečiti ali zmanjšati nastajanje odpadkov in njihovo škodljivost, predvsem:

(i) upoštevajoč ravnanje z odpadki pri načrtovanju in izbiri metode, ki je bila uporabljena za pridobivanje in bogatenje mineralnih surovin;

(ii) upoštevajoč spremembe, ki so jim rudarski odpadki morebiti izpostavljeni zaradi povečanja površin in izpostavljenosti razmeram na površju;

(iii) z uporabo rudarskih odpadkov za zasipanje odkopanih prostorov po pridobivanju mineralnih surovin, če je to tehnično in ekonomsko izvedljivo ter okolju prijazno, v skladu z obstoječimi okoljskimi standardi na ravni Skupnosti in po potrebi z zahtevami te direktive;

(iv) tako, da se vrhnjo plast tal po zaprtju objekta za ravnanje z odpadki vrne na prvotno mesto ali, če v praksi to ni izvedljivo, se jo ponovno uporabi drugje;

(v) z uporabo manj nevarnih snovi pri bogatenju mineralnih surovin;

(b) spodbujati predelavo rudarskih odpadkov s pomočjo recikliranja, ponovne uporabe ali regeneriranja teh odpadkov, če je to okolju prijazno, v skladu z obstoječimi okoljskimi standardi na ravni Skupnosti in po potrebi z drugimi zahtevami te direktive;

(c) zagotoviti kratkoročno in dolgoročno varno odstranjevanje rudarskih odpadkov, predvsem tako, da se upravljanje objekta za ravnanje z odpadki med obratovanjem in po zaprtju upošteva že pri načrtovanju in da se izbere projekt, ki:

(i) zahteva minimalno ali po možnosti nikakršno spremljanje stanja, nadzor in upravljanje zaprtega objekta za ravnanje z odpadki;

(ii) reprečuje ali vsaj zmanjšuje dolgoročne, škodljive vplive, ki jih je npr. mogoče pripisati širjenju onesnaževal zraka ali vode iz objekta za odlaganje odpadkov; ter

(iii) zagotavlja dolgoročno geotehnično obstojnost vseh pregrad ali jalovišč, ki se dvigujejo nad prvotno površino tal.

3  Načrt ravnanja z odpadki vsebuje najmanj naslednje:

(a) po potrebi predlagano klasifikacijo objektov za ravnanje z odpadki v skladu z merili iz Priloge III:

— v primeru, da se zahteva objekt za ravnanje z odpadki kategorije A, dokument, ki dokazuje, da so v skladu s členom 6(3) vzpostavljeni politika preprečevanja večjih nesreč, sistem obvladovanja varnosti za njeno izvajanje in načrt ukrepov v organizaciji ob nesrečah,

— če upravljavec meni, da objekt za ravnanje z odpadki kategorije A ni potreben, zadostne informacije, ki to utemeljujejo, vključno z oceno morebitne nevarnosti nesreče;

(b) opredelitev odpadkov v skladu s Prilogo II in oceno celotne količine rudarskih odpadkov, ki nastanejo med obratovanjem;

(c) opis postopka, pri katerem nastanejo takšni odpadki, in opis njihove morebitne nadaljnje predelave;

(d) opis, kako ima lahko odlaganje takšnih odpadkov škodljive učinke na okolje in zdravje ljudi ter katere preventivne ukrepe je treba sprejeti, da se čim bolj omilijo vplivi na okolje med obratovanjem in po zaprtju, vključno z vidiki iz člena 11(2)(a), (b), (d) in (e);

(e) predlagane postopke nadzora in spremljanja v skladu s členom 10, če je to primerno, in členom 11(2)(c);

(f) predlagani načrt postopkov za zaprtje, vključno s sanacijo, postopki po zaprtju in spremljanje v skladu s členom 12;

(g) ukrepe za preprečevanje poslabšanja stanja vod v skladu z Direktivo 2000/60/ES in za preprečevanje ali zmanjševanje onesnaževanja zraka in tal v skladu s členom 13;

(h) raziskavo stanja zemljišča, ki bo obremenjeno z objektom za odlaganje odpadkov.

Načrt ravnanja z odpadki vsebuje zadostne informacije, da lahko pristojni organ oceni sposobnost upravljavca uresničiti cilje načrta ravnanja z odpadki iz odstavka 2 in izpolniti svoje obveznosti iz te direktive. Načrt zlasti razloži, kako izbrana metoda iz odstavka 2(a)(i) izpolnjuje cilje načrta za ravnanje z odpadki, kot je določeno v odstavku 2(a).

4.  Načrt ravnanja z odpadki se vsakih pet let pregleda in/ali po potrebi spremeni, če pride do znatnih sprememb pri obratovanju objekta za ravnanje z odpadki ali na odloženih odpadkih. O spremembah je treba uradno obvestiti pristojni organ.

5.  Načrti, nastali na podlagi druge nacionalne zakonodaje ali zakonodaje Skupnosti, ki vsebujejo informacije, določene v odstavku 3, se lahko uporabijo, če se s tem izogne nepotrebnemu podvajanju informacij in dvojnemu delu upravljavca, vendar le, če je to v skladu z vsemi zahtevami odstavkov 1 do 4.

6.  Pristojni organ odobri načrt ravnanja z odpadki na podlagi postopkov, o katerih odločajo države članice, in spremlja njegovo izvedbo.

Člen 6

Člen 6

Preprečevanje večjih nesreč in obveščanje

1.  Ta člen velja za objekte za ravnanje z odpadki kategorije A, razen za objekte za ravnanje z odpadki, ki spadajo v področje uporabe Direktive 96/82/ES.

2.  Brez poseganja v drugo zakonodajo Skupnosti, zlasti v direktivi 92/91/EGS in 92/104/EGS, države članice zagotovijo opredelitev nevarnosti večjih nesreč in vključitev potrebnih elementov pri načrtovanju, izgradnji, obratovanju, vzdrževanju in zaprtju objekta za ravnanje z odpadki ter njegovem upravljanju po zaprtju z namenom preprečiti takšne nesreče in omejiti njihove škodljive posledice za zdravje ljudi in/ali okolje, vključno s čezmejnimi vplivi.

3.  Za namene zahtev iz odstavka 2 vsak upravljavec pred začetkom obratovanja pripravi politiko preprečevanja večjih nesreč za ravnanje z rudarskimi odpadki ter vzpostavi sistem obvladovanja varnosti za njeno izvajanje v skladu z vsebinami oddelka 1 Priloge I in načrt ukrepov v organizaciji ob nesrečah, vključno z ukrepi, ki jih je treba v primeru nesreče sprejeti na sami lokaciji.

V sklopu te politike upravljavec imenuje osebo, pristojno za varnost, ki bo odgovorna za izvajanje in periodični nadzor politike preprečevanja večjih nesreč.

Pristojni organ pripravi načrt ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah, ki opredeli, kako je treba ukrepati v primeru nesreče, ki se pripeti v okolici objekta. V okviru vloge za dovoljenje priskrbi upravljavec pristojnemu organu informacije, ki jih slednji potrebuje za pripravo navedenega načrta.

4.  Cilji načrtov ukrepov ob nesrečah iz odstavka 3 so naslednji:

(a) omejiti in nadzorovati večje nesreče in druge nezgode z namenom, kar se da omejiti njihove učinke, zlasti pa škodo, ki jo povzročijo zdravju ljudi in okolju;

(b) izvesti ukrepe, ki so potrebni za varovanje zdravja ljudi in okolja pred učinki večjih nesreč in drugih nezgod;

(c) obvestiti zadevno javnost in pristojne službe ali organe v okolici;

(d) zagotoviti sanacijo, vzpostavitev prejšnjega stanja in čiščenje okolja po večji nesreči.

V primeru večje nesreče države članice zagotovijo, da upravljavec pristojnemu organu nemudoma posreduje vse informacije, ki pomagajo čim bolj omejiti posledice za zdravje ljudi ter oceniti in maksimalno omejiti dejanski ali morebitni obseg okoljske škode.

5.  Države članice zagotovijo, da se zadevni javnosti zgodaj in dejansko ponudi možnost udeležbe pri pripravi ali pregledu načrta ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah, ki naj se pripravi v skladu z odstavkom 3. V ta namen se o vsakršnem takšnem predlogu obvesti zadevno javnost, ki ima na voljo tudi ustrezne informacije, med drugim informacije o pravici do sodelovanja v postopku odločanja in o pristojnem organu, na katerega lahko naslovi pripombe in vprašanja.

Države članice zagotovijo, da je zadevna javnost upravičena podati pripombe v razumnem času in da so njene pripombe pri odločitvi o načrtu ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah ustrezno upoštevane.

6.  Države članice zagotovijo, da ima zadevna javnost brezplačno in neposredno na voljo informacije o varnostnih ukrepih ter potrebnem ukrepanju v primeru nesreče, ki zajemajo vsaj vsebine, podane v oddelku 2 Priloge I.

Te informacije se vsaka tri leta pregledajo in po potrebi posodobijo.

Člen 7

Člen 7

Vloga in dovoljenje

1.  Noben objekt za ravnanje z odpadki ne sme obratovati, če nima dovoljenja pristojnega organa. Dovoljenje zajema vsebine, opredeljene v odstavku 2 tega člena, in v skladu z merili iz člena 9 jasno določa kategorijo objekta za ravnanje z odpadki.

Če dovoljenje, izdano na podlagi druge nacionalne zakonodaje ali zakonodaje Skupnosti, izpolnjuje vse zahteve iz tega člena, se lahko združi v eno samo dovoljenje, če se s takšnim formatom upravljavec ali pristojni organ lahko izogne odvečnemu podvajanju informacij in dvojnemu delu. Podrobnosti iz odstavka 2 so lahko zajete v enem samem dovoljenju ali več dovoljenjih, če so izpolnjene vse zahteve iz tega člena.

2.  Vloga za dovoljenje vsebuje vsaj naslednje podatke:

(a) identiteto upravljavca;

(b) predlagano lokacijo objekta za ravnanje z odpadki, vključno z morebitnimi nadomestnimi lokacijami;

(c) načrt ravnanja z odpadki v skladu s členom 5;

(d) ustrezne ureditve glede finančne garancije ali enakovrednega jamstva, kakor je predvideno v členu 14;

(e) informacije s strani upravljavca v skladu s členom 5 Direktive 85/337/EGS ( 19 ), če ta direktiva zahteva presojo vplivov na okolje.

3.  Pristojni organ podeli dovoljenje zgolj, če je prepričan, da:

(a) upravljavec izpolnjuje ustrezne zahteve te direktive;

(b) ravnanje z odpadki ni v neposrednem nasprotju z izvajanjem ustreznega načrta ali načrtov ravnanja z odpadki iz člena 7 Direktive 75/442/EGS in izvajanja ne ovira kako drugače.

4.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pristojni organi periodično ponovno preverijo in po potrebi posodobijo pogoje dovoljenja:

— če je prišlo do bistvenih sprememb v obratovanju objekta za ravnanje z odpadki ali na odloženih odpadkih,

— na podlagi rezultatov spremljanja stanja, o katerih poroča upravljavec v skladu s členom 11(3), ali inšpekcijskih nadzorov, izvedenih v skladu s členom 17,

— v luči izmenjave informacij o bistvenih spremembah v najboljši razpoložljivi tehnologiji v skladu s členom 21(3).

5.  Informacije v dovoljenju, izdanemu v skladu s tem členom, so na voljo pristojnim statističnim uradom v državi članici in Skupnosti, če zanje zaprosijo v statistične namene. Občutljive informacije izključno poslovne narave, kakor so na primer informacije v zvezi s poslovnimi odnosi in strukturo stroškov ter o obsegu zalog mineralnih surovin, se ne objavijo.

Člen 8

Člen 8

Sodelovanje javnosti

1.  Javnost se obvesti prek javnih objav ali drugih primernih načinov, na primer razpoložljivih elektronskih medijev, če so na voljo, že na začetni stopnji postopka izdaje dovoljenja in najpozneje takrat, ko jih je mogoče razumno posredovati, o naslednjih zadevah:

(a) vlogi za dovoljenje;

(b) če je primerno o dejstvu, da je odločitev o vlogi za dovoljenje odvisna od posvetovanja med državama članicama v skladu s členom 16;

(c) podatkih o pristojnih organih, odgovornih za odločanje, tistih, od katerih je mogoče dobiti ustrezne podatke, in tistih, ki jim je mogoče predložiti pripombe ali vprašanja, in podrobnostih o časovnih rokih za posredovanje pripomb ali vprašanj;

(d) naravi možnih odločitev;

(e) če je primerno o podrobnostih glede predloga za posodobitev dovoljenja ali pogojev dovoljenja;

(f) času in kraju oziroma načinu sporočanja pomembnih informacij;

(g) podrobnostih glede ureditve sodelovanja javnosti v skladu z odstavkom 7.

2.  Države članice zagotovijo, da ima javnost v primernem roku na voljo naslednje informacije:

(a) v skladu z nacionalno zakonodajo osrednja poročila in nasvete, ki so bili posredovani pristojnemu organu v času, ko je bila javnost obveščena v skladu z odstavkom 1;

(b) v skladu z določbami Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju ( 20 ) vsakršne podatke ob podatkih, navedenih v odstavku 1 tega člena, ki se nanašajo na odločitev v skladu s členom 7 te direktive in ki postanejo dostopni šele potem, ko je javnost že obveščena v skladu z odstavkom 1 tega člena.

3.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, ki zagotavijo, da je javnost v skladu z odstavkom 1 tega člena obveščena o posodobitvi pogojev dovoljenja v skladu s členom 7(4).

4.  Zadevna javnost ima pravico pred sprejetjem odločitve posredovati pristojnemu organu svoja mnenja in pripombe.

5.  Rezultati posvetovanj, ki potekajo na podlagi tega člena, se ustrezno upoštevajo pri sprejemanju odločitve.

6.  Ob sprejetju odločitve pristojni organ v skladu z ustreznimi postopki obvesti zadevno javnost in ji da na voljo naslednje informacije:

(a) vsebino odločitve, vključno z izvodom dovoljenja;

(b) razloge in premisleke, na podlagi katerih je bila odločitev sprejeta.

7.  Države članice določijo na podlagi tega člena podrobno ureditev glede sodelovanja javnosti, da se slednji omogočita dejanska priprava in sodelovanje.

Člen 9

Člen 9

Sistem klasifikacije za objekte za ravnanje z odpadki

Za namene te direktive razvrstijo pristojni organi objekt za ravnanje z odpadki kot objekt kategorije A na podlagi meril iz Priloge III.

Člen 10

Člen 10

Odkopani prostori

1.  Države članice zagotovijo, da upravljavec pri zasipavanju odkopanih prostorov z rudarskimi odpadki, nastalimi bodisi pri površinskem bodisi podzemnem pridobivanju, v sanacijske in gradbene namene izvede ustrezne ukrepe, s katerimi:

(1) zagotovi stabilnost rudarskih odpadkov v skladu s členom 11(2);

(2) prepreči onesnaževanje tal, površinskih voda in podzemne vode v skladu s členom 13(1), (3) in (5);

(3) zagotovi spremljanje stanja rudarskih odpadkov in odkopanih prostorov v skladu s členom 12(4) in (5).

2.  Direktiva 1999/31/ES se še nadalje uporablja, če je to primerno, za odpadke, ki niso rudarski odpadki, namenjeni zasipavanju odkopanih prostorov.

Člen 11

Člen 11

Gradnja in upravljanje objektov za ravnanje z odpadki

1.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da o upravljanju objekta za ravnaje z odpadki odloča za to pristojna oseba ter da je poskrbljeno za tehnični razvoj in usposabljanje osebja.

2.  Pristojni organ se prepriča, da pri gradnji novega objekta za ravnanje z odpadki ali spreminjanju obstoječega objekta za ravnanje z odpadki upravljavec zagotovi naslednje:

(a) objekt za ravnanje z odpadki ima primerno lokacijo glede na obveznosti Skupnosti ali nacionalne obveznosti v zvezi z zaščitenimi območji in geološke, hidrološke, hidrogeološke, seizmične in geotehnološke pogoje in je načrtovan tako, da izpolnjuje potrebne pogoje za dolgoročno in kratkoročno preprečevanje onesnaževanja tal, zraka, podzemne vode ali površinskih voda, zlasti ob upoštevanju direktiv 76/464/EGS ( 21 ), 80/68/EGS ( 22 ) in 2000/60/ES, ter je zagotovljeno učinkovito zbiranje onesnaženih voda in izcednih voda, če in kadar to zahteva dovoljenje, in se – kolikor je to tehnično možno in ekonomsko izvedljivo – zmanjša erozija, ki jo povzročata veter in voda;

(b) objekt za ravnanje z odpadki je primerno grajen, se ustrezno upravlja in vzdržuje, da se zagotovi njegova fizikalna stabilnost in kratkoročno ali dolgoročno prepreči onesnaževanje oziroma kontaminacija tal, zraka, površinskih voda ali podzemne vode ter čim bolj omeji razvrednotenje krajine;

(c) obstajajo ustrezni načrti in ureditve za redno spremljanje stanja in inšpekcijski nadzor objekta za ravnanje z odpadki s strani pristojnih oseb in za ukrepanje v primeru dokazov, ki pričajo o nestabilnosti oziroma onesnaženju voda ali tal;

(d) obstaja ustrezna ureditev glede sanacije zemljišča in zaprtja objekta za ravnanje z odpadki;

(e) obstajajo ustrezne ureditve glede faze po zaprtju objekta za ravnanje z odpadki.

Vodi se evidenca o spremljanju stanja in inšpekcijskem nadzoru iz točke (c), ki se hrani skupaj z dokumentacijo dovoljenja, da se zagotovi ustrezen prenos informacij, zlasti v primeru zamenjave upravljavca.

3.  Upravljavec nemudoma oziroma v vsakem primeru najkasneje v roku 48 ur uradno obvesti pristojni organ o vsakršnem dogodku, ki bi utegnil vplivati na stabilnost objekta za ravnanje z odpadki in o katerih koli pomembnih škodljivih vplivih na okolje, na katere opozorijo postopki nadzora ali spremljanja stanja objekta za ravnanje z odpadki. Po potrebi upravljavec izvede načrt ukrepov v organizaciji ob nesrečah in sledi vsem drugim navodilom pristojnega organa glede potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja.

Upravljavec krije stroške potrebnih ukrepov.

Upravljavec pogosto, kakor določi pristojni organ, in vsekakor vsaj enkrat letno pristojnemu organu sporoči vse rezultate spremljanja stanja na podlagi zbirnih podatkov, da dokaže izpolnjevanje pogojev dovoljenja in da se izpopolni znanje o obnašanju odpadkov in objektov za ravnanje z odpadki. Na podlagi tega poročila se lahko pristojni organ odloči, da je potrebna potrditev s strani neodvisnega strokovnjaka.

Člen 12

Člen 12

Postopki zaprtja in upravljanja po zaprtju objektov za ravnanje z odpadki

1.  Države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev skladnosti z odstavki 2 do 5.

2.  Objekt za ravnanje z odpadki začne postopek zaprtja šele takrat, ko je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) izpolnjeni so ustrezni pogoji, opredeljeni v dovoljenju;

(b) na zahtevo upravljavca pristojni organ izda pooblastilo;

(c) pristojni organ izda v ta namen utemeljeno odločbo.

3.  Objekt za ravnanje z odpadki se šteje za dokončno zaprtega šele takrat, ko pristojni organ brez nepotrebnega odlašanja izvede zadnji inšpekcijski pregled lokacije, oceni vsa poročila, ki jih je predložil upravljavec, potrdi, da je zemljišče, na katerega vpliva objekt za ravnanje z odpadki, sanirano, ter upravljavcu sporoči, da je zaprtje odobreno.

S to odobritvijo se obveznosti upravljavca, ki izhajajo iz pogojev dovoljenja ali drugih zakonskih predpisov, nikakor ne zmanjšajo.

4.  Upravljavec je po dokončnem zaprtju objekta za ravnanje z odpadki in brez poseganja v kakršno koli zakonodajo Skupnosti ali zakonodajo držav članic glede odgovornosti imetnika odpadkov odgovoren za njegovo vzdrževanje, spremljanje stanja in nadzorovanje in korektivne ukrepe v fazi po zaprtju, dokler to zahteva pristojni organ, upoštevajoč vrsto in trajanje nevarnosti, razen če se pristojni organ ne odloči prevzeti teh nalog od upravljavca.

5.  Upravljavec med drugim spremlja fizikalno in kemično stabilnost objekta za ravnanje z odpadki in kar se da omeji vsakršne negativne vplive na okolje, zlasti glede površinskih voda in podzemne vode, če pristojni organ meni, da je po zaprtju objekta za izpolnitev ustreznih okoljskih standardov iz zakonodaje Skupnosti, zlasti tistih v direktivah 76/464/EGS, 80/68/EGS in 2000/60/ES, to potrebno; z zagotovitvijo:

(a) spremljanja in vzdrževanja vseh strukturnih delov objekta z nadzornimi in merilnimi napravami, ki so vedno pripravljene za uporabo;

(b) čistosti in pretočnosti prelivnih in odtočnih kanalov, kjer je to potrebno.

6.  Upravljavec po zaprtju objekta za ravnanje z odpadki nemudoma uradno obvesti pristojni organ o dogodkih ali razvoju dogodkov, ki utegnejo vplivati na stabilnost objekta za ravnanje z odpadki, in o vseh pomembnih škodljivih vplivih na okolje, ki jih razkrijejo ustrezni postopki nadzora in spremljanja stanja. Upravljavec po potrebi izvaja načrt ukrepov v organizaciji ob nesrečah in sledi vsem drugim navodilom pristojnega organa glede potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja.

Upravljavec krije stroške potrebnih ukrepov.

Upravljavec v primeru in ob pogostnosti, ki ju določi pristojni organ, sporoča vse rezultate spremljanja stanja na podlagi zbirnih podatkov, da dokaže izpolnjevanje pogojev dovoljenja in da se izpopolni znanje o obnašanju odpadkov in objektov za ravnanje z odpadki.

Člen 13

Člen 13

Preprečevanje poslabšanja stanja vod ter onesnaževanja zraka in tal

1.  Pristojni organ se prepriča, da je upravljavec sprejel ustrezne ukrepe, s katerimi izpolnjuje okoljske standarde Skupnosti, zlasti da v skladu z Direktivo 2000/60/ES prepreči poslabšanje sedanjega stanja voda, med drugim tako da:

(a) oceni možnost nastajanja izcednih voda, vključno z vsebnostjo onesnaževalca v izcednih vodah, pri odloženih odpadkih med obratovanjem in v fazi po zaprtju objekta za ravnanje z odpadki in določi vodno bilanco objekta;

(b) prepreči ali kar se da omeji nastajanje izcednih voda ter kontaminacijo površinskih voda ali podzemne vode in tal z odpadki;

(c) zbira in očisti kontaminirane vode in izcedne vode iz objektov za ravnanje z odpadki, tako da ustrezajo standardom za njihov izpust.

2.  Pristojni organ zagotovi, da je upravljavec sprejel ustrezne ukrepe za preprečevanje ali zmanjšanje emisij prahu in plina.

3.  Če se je pristojni organ na podlagi ocene tveganja za okolje, upoštevaje zlasti direktive 76/464/EGS, 80/68/EGS in 2000/60/ES, odločil, da zbiranje in čiščenje izcednih voda ni potrebno, ali če je bilo ugotovljeno, da objekt za ravnanje z odpadki ne predstavlja potencialne nevarnosti za tla, podzemno vodo ali površinske vode, se lahko zahteve pod točkama (b) in (c) odstavka 1 ustrezno omilijo ali odpravijo.

4.  Države članice postavijo upravljavcu pogoj, da izpolnjuje ustrezne zahteve direktiv 76/464/EGS, 80/68/EGS in 2000/60/ES za odstranjevanje rudarskih odpadkov v trdni ali tekoči obliki oziroma v obliki mulja v kakršno koli sprejemno vodno telo, ki ni zgrajeno za odlaganje rudarskih odpadkov.

5.  V primeru zasipavanja odkopanih prostorov z rudarskimi odpadki, nastalimi bodisi pri površinskem bodisi podzemnem pridobivanju, ki se lahko zapolnijo z vodo po zaprtju, upravljavec sprejme potrebne ukrepe za preprečevanje ali zmanjševanje poslabšanja stanja vode in onesnaževanja tal v skladu z odstavkoma (1) in (3). Upravljavec zagotovi pristojnim organom potrebne informacije za zagotovitev skladnosti z obvezami Skupnosti, zlasti s tistimi iz Direktive 2000/60/ES.

6.  V primeru, da je v usedalnem bazenu prisoten cianid, upravljavec z uporabo najboljše razpoložljive tehnologije zagotovi, da se koncentracija lahko sprostljivega cianida v usedalnem bazenu zniža na najnižjo možno raven, v vsakem primeru pa na objektih za ravnanje z odpadki, za katera je bilo izdano dovoljenje pred 1. majem 2008 ali so na ta datum že obratovali, koncentracija lahko sprostljivega cianida na točki izpusta jalovine iz predelovalnega obrata v usedalni bazen ne presega 50 ppm od 1. maja 2008, 25 ppm od 1. maja 2013, 10 ppm od 1. maja 2018 in 10 ppm na objektih za ravnanje z odpadki, ki jim je dovoljenje izdano po 1. majem 2008.

Na zahtevo pristojnega organa upravljavec s pomočjo ocene tveganja, ki upošteva na lokacijo vezane pogoje, dokaže, da navedenih mejnih koncentracij ni treba dodatno znižati.

Člen 14

Člen 14

Finančna garancija

1.  Pristojni organ pred začetkom vsakršne dejavnosti, ki vključuje odlaganje odpadkov na objektu za ravnanje z odpadki, zahteva finančno garancijo (npr. v obliki pologa, vključno z vzajemnim zajamčenim kapitalom, financiranim s strani industrije) ali enakovredno jamstvo v skladu s postopki, o katerih odločajo države članice, da:

(a) se izpolnijo vse obveznosti, vključno s tistimi, ki se nanašajo na ukrepe po zaprtju, iz dovoljenja, izdanega po tej direktivi;

(b) so sredstva za sanacijo zemljišča, na katerega neposredno vpliva objekt za ravnanje z odpadki, kakor je opisano v načrtu za ravnanje z odpadki, pripravljenim v skladu s členom 5 in zahtevanim z dovoljenjem iz člena 7, takoj na voljo.

2.  Izračun garancije iz odstavka 1 temelji na naslednjem:

(a) verjetnih vplivih objekta za ravnanje z odpadki na okolje, upoštevajoč zlasti kategorijo objekta za odstranjevanja odpadkov, značilnosti odpadkov in nadaljnjo rabo saniranega zemljišča;

(b) domnevi, da bo vsa sanacijska dela ocenila in izvedla neodvisna, za to ustrezno usposobljena tretja oseba.

3.  Višina garancije se periodično prilagaja v skladu s sanacijskimi deli, ki jih je treba izvesti na zemljišču, na katerega vpliva objekt za ravnanje z odpadki, kot je opisano v načrtu za ravnanje z odpadki, pripravljenim v skladu s členom 5 in zahtevanim z dovoljenjem iz člena 7.

4.  Če pristojni organ v skladu s členom 12(3) odobri zaprtje, zagotovi upravljavcu pisno izjavo, s katero ga razreši obveznosti garancije iz odstavka 1 tega člena, vendar ne obveznosti glede obveznosti v fazi po zaprtju iz člena 12(4).

Člen 15

Člen 15

Okoljska odgovornost

V Prilogi III Direktive 2004/35/ES se doda naslednja točka:

„13. Ravnanje z mineralnimi odpadki v skladu z Direktivo 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ( 23 ).

Člen 16

Člen 16

Čezmejni učinki

1.  Če se država članica, v kateri se nahaja objekt za ravnanje z odpadki, zaveda, da utegne obratovanje objekta za ravnanje z odpadki kategorije A imeti škodljive učinke na okolje druge države članice in posledično povzročiti tveganja za zdravje ljudi v tej državi, ali če to zahteva država članica, ki bi utegnila biti prizadeta, posreduje država članica, na ozemlju katere je bila predložena vloga za izdajo dovoljenja po členu 7, drugi državi članici informacije, pridobljene po tem členu, takrat, ko so dostopne tudi njenim državljanom.

Takšne informacije služijo kakor podlaga za vsa potrebna posvetovanja v okviru dvostranskih odnosov med dvema državama članicama na osnovi vzajemnosti in enakovrednosti.

2.  Države članice v okviru medsebojnih dvostranskih odnosov zagotovijo, da ima v primerih iz odstavka 1 tudi zadevna javnost države članice, ki bi utegnila biti prizadeta, na voljo primeren čas za preučitev vlog, tako da bo imela pravico podati pripombe, preden pristojni organ sprejme odločitev.

3.  Države članice zagotovijo, da se v primeru nesreče, ki je prizadela objekt za ravnanje z odpadki, kakor je določeno v odstavku 1 tega člena, informacije, ki jih upravljavec v skladu s členom 6(4) poda pristojnemu organu, nemudoma posredujejo drugi državi članici, da se pomaga čim bolj omejiti posledice nesreče za zdravje ljudi ter oceni in zmanjša obseg dejanske in potencialne okoljske škode.

Člen 17

Člen 17

Inšpekcijski nadzor pristojnega organa

1.  Pred začetkom odlaganja in pozneje v rednih časovnih presledkih, vključno s fazo po zaprtju, ki jih določi zadevna država članica, pristojni organ izvaja inšpekcijski nadzor na vseh objektih za ravnanje z odpadki iz člena 7, da se zagotovi izpolnjevanje ustreznih pogojev iz dovoljenja. Pozitivna ugotovitev v nobenem primeru ne zmanjšuje odgovornosti upravljavca, ki izhaja iz pogojev dovoljenja.

2.  Države članice od upravljavca zahtevajo, da vodi ažurno evidenco zapisov o vseh postopkih ravnanja z odpadki in so ti zapisi na voljo pristojnemu organu za inšpekcijski nadzor ter da zagotovi v primeru zamenjave upravljavca med obratovanjem objekta za ravnanje z odpadki ustrezen prenos pomembnih ažurnih informacij in zapisov, ki se nanašajo na objekt za ravnanje z odpadki.

Člen 18

Člen 18

Obveznost poročanja

1.  Države članice vsake tri leta pošljejo Komisiji poročilo o izvajanju te direktive. Poročilo se pripravi na podlagi vprašalnika ali predloge, ki jo sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 23(2). Poročilo se pošlje Komisiji najpozneje v devetih mesecih po izteku triletnega obdobja, ki je zajeto v poročilu.

Komisija objavi poročilo o izvajanju te direktive v devetih mesecih po prejemu poročil držav članic.

2.  Vsako leto pošljejo države članice Komisiji informacije o dogodkih, o katerih poročajo upravljavci v skladu s členoma 11(3) in 12(6). Komisija da te informacije na razpolago državam članicam, če to zahtevajo. Brez poseganja v zakonodajo Skupnosti o dostopu javnosti do informacij o okolju države članice dajo zadevni javnosti na razpolago informacije, če to zahteva.

Člen 19

Člen 19

Kazni

Države članice določijo kazni za kršitve določb nacionalnega prava, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 20

Člen 20

Popis zaprtih objektov za ravnanje z odpadki

Države članice zagotovijo pripravo in redno posodabljanje popisa zaprtih objektov za ravnanje z odpadki (vključno z opuščenimi objekti za ravnanje z odpadki), ki se nahajajo na njihovem ozemlju in povzročajo resne negativne vplive na okolje ali utegnejo srednjeročno ali kratkoročno postati resna grožnja za zdravje ljudi ali okolje. ►C1  Takšen popis, ki bo dosegljiv javnosti, se pripravi do 1. maja 2012, upoštevajoč metodologije iz člena 21, če so na voljo. ◄

Člen 21

Člen 21

Izmenjava informacij

1.  Komisija, ki ji pomaga Odbor iz člena 23, zagotovi, da prihaja do ustrezne izmenjave tehničnih in znanstvenih informacij med državami članicami, katere namen je razviti metodologije glede:

(a) izvajanje člena 20;

(b) sanacije zaprtih objektov za ravnanje z odpadki, ki so opredeljeni v členu 20, da se izpolnijo zahteve člena 4. Takšne metodologije omogočajo vzpostavitev najprimernejših postopkov za oceno tveganja in sanacijskih ukrepov, ob upoštevanju različnih geoloških, hidroloških in klimatskih značilnosti v Evropi.

2.  Države članice zagotovijo, da pristojni organ sledi razvoju najboljše razpoložljive tehnologije ali je o tem obveščen.

3.  Komisija organizira izmenjavo informacij med državami članicami in zadevnimi organizacijami o najboljši razpoložljivi tehnologiji, z njo povezanem spremljanju stanja in njenem razvoju. Komisija objavi rezultate izmenjave informacij.

▼M1

Člen 22

Člen 22

1.  Komisija do 1. maja 2008 v skladu z regulativnim postopkom iz člena 23(2) sprejme:

(a) določbe, potrebne za uskladitev in redno pošiljanje informacij iz člena 7(5) in člena 12(6);

(b) tehnične smernice za določitev finančne garancije v skladu z zahtevami iz člena 14(2);

(c) tehnične smernice za inšpekcijski nadzor v skladu s členom 17.

2.  Komisija do 1. maja 2008 sprejme določbe, ki zadevajo naslednje točke, pri čemer prednostno upošteva točke (b), (c) in (d):

(a) izvajanje člena 13(6), vključno s tehničnimi zahtevami glede opredelitve lahko sprostljivega cianida in metode njegovega merjenja;

(b) dopolnitev tehničnih zahtev za opredelitev odpadkov, podano v Prilogi II;

(c) razlago opredelitve iz točke 3 člena 3;

(d) določitev meril za klasifikacijo objektov za ravnanje z odpadki v skladu s Prilogo III;

(e) določitev usklajenih standardov za metode vzorčenja in analiziranja, ki so potrebne za tehnično izvajanje te direktive.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med drugim z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 23(3).

3.  Komisija sprejme spremembe, potrebne za namen prilagoditve prilog znanstvenemu in tehničnemu napredku. Te spremembe se sprejmejo z namenom doseganja visoke stopnje varstva okolja.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 23(3).

▼B

Člen 23

Člen 23

Odbor

1.  Komisiji pomaga Odbor iz člena 18 Direktive 75/442/EGS, v nadaljnjem besedilu „odbor“.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.

▼M1

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

▼B

Člen 24

Člen 24

Prehodna določba

1.  Države članice zagotovijo, da objekti za ravnanje z odpadki, ki so jim bila izdana dovoljenja ali so že obratovali dne 1. maja 2008, izpolnjujejo določbe te direktive do 1. maja 2012, razen objektov iz člena 14(1), kateri morajo izpolnjevati določbe do 1. maja 2014, in objektov iz člena 13(6), kateri morajo izpolnjevati določbe v skladu s časovnim razporedom iz te direktive.

2.  Odstavek 1 ne velja za objekte za ravnanje z odpadki, ki so bili zaprti do 1. maja 2008.

3.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se od 1. maja 2008 in ne glede na kakršno koli zaprtje objekta za odlaganje odpadkov po tem dnevu in pred 1. majem 2008 z rudarskimi odpadki ravna na način, ki ne vpliva na izpolnitev zahtev člena 4(1) te direktive in drugih uporabnih okoljskih zahtev iz zakonodaje Skupnosti, vključno z Direktivo 2000/60/ES.

4.  Členi 5, 6(3) do (5), 7, 8, 12(1) in (2) ter 14(1) do (3) se ne uporabljajo za objekte za ravnanje z odpadki:

— ki so prenehali sprejemati odpadke pred 1. majem 2006,

— ki zaključujejo postopke zaprtja v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Skupnosti ali programi, ki jih je potrdil pristojni organ,

— ki se bodo dejansko zaprli do 31. decembra 2010.

Države članice do 1. avgusta 2008 uradno obvestijo Komisijo o takšnih primerih in zagotovijo, da upravljanje teh objektov ne ovira doseganja ciljev te direktive, zlasti ciljev člena 4(1), in ciljev druge zakonodaje Skupnosti, vključno z Direktivo 2000/60/ES.

Člen 25

Člen 25

Prenos

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, ki so potrebni za uskladitev s to direktivo, do 1. maja 2008. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Načine sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice predložijo Komisiji besedila določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 26

Člen 26

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 27

Člen 27

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

ANNEX I Major-accident prevention policy and information to be communicated to the public concerned




ANNEX I

Major-accident prevention policy and information to be communicated to the public concerned

1.   Major-accident prevention policy

The operator's major-accident prevention policy and safety management system should be proportionate to the major-accident hazards presented by the waste facility. For the purpose of implementing them, account shall be taken of the following elements:

(1) 

the major-accident prevention policy should include the operator's overall aims and principles of action with respect to the control of major-accident hazards;

(2) 

the safety management system should include the part of the general management system which includes the organisational structure, responsibilities, practices, procedures, processes and resources for determining and implementing the major-accident prevention policy;

(3) 

the following issues shall be addressed by the safety management system:

(a) 

organisation and personnel — the roles and responsibilities of personnel involved in the management of major hazards at all levels in the organisation; identification of training needs of such personnel and the provision of the training so identified; and involvement of employees and, where appropriate, subcontractors;

(b) 

identification and evaluation of major hazards — adoption and implementation of procedures for systematically identifying major hazards arising from normal and abnormal operations and assessment of their likelihood and severity;

(c) 

operational control — adoption and implementation of procedures and instructions for safe operation, including maintenance of plant, processes, equipment and temporary stoppages;

(d) 

management of change — adoption and implementation of procedures for planning modifications to, or the design of, new waste facilities;

(e) 

planning for emergencies — adoption and implementation of procedures to identify foreseeable emergencies by systematic analysis and to prepare, test and review emergency plans to respond to such emergencies;

(f) 

monitoring performance — adoption and implementation of procedures for the ongoing assessment of compliance with the objectives set by the operator's major-accident prevention policy and safety management system, and the mechanisms for investigation and taking corrective action in case of non-compliance. The procedures should cover the operator's system for reporting major accidents or near misses, particularly those involving failure of protective measures, and their investigation and follow-up on the basis of lessons learnt;

(g) 

audit and review — adoption and implementation of procedures for periodic systematic assessment of the major-accident prevention policy and the effectiveness and suitability of the safety management system; the documented review of performance of the policy and safety management system and its updating by senior management.

2.   Information to be communicated to the public concerned

(1) 

Name of operator and address of the waste facility.

(2) 

Identification, by position held, of the person providing the information.

(3) 

Confirmation that the waste facility is subject to the regulations and/or administrative provisions implementing this Directive and, when applicable, that the information relevant to the elements referred to in Article 6(2) has been submitted to the competent authority.

(4) 

An explanation in clear and simple terms of the activity or activities undertaken at the site.

(5) 

The common names or the generic names or the general danger classification of the substances and preparations involved at the waste facility as well as waste which could give rise to a major accident, with an indication of their principal dangerous characteristics.

(6) 

General information relating to the nature of the major-accident hazards, including their potential effects on the surrounding population and environment.

(7) 

Adequate information on how the surrounding population concerned are to be warned and kept informed in the event of a major accident.

(8) 

Adequate information on the actions the population concerned should take, and on the behaviour they should adopt, in the event of a major accident.

(9) 

Confirmation that the operator is required to make adequate arrangements on site, in particular liaison with the emergency services, to deal with major accidents and to minimise their effects.

(10) 

A reference to the external emergency plan drawn up to cope with any off-site effects from an accident. This should include advice to co-operate with any instructions or requests from the emergency services at the time of an accident.

(11) 

Details of where further relevant information can be obtained, subject to the requirements of confidentiality laid down in national legislation.

ANNEX II Waste characterisation




ANNEX II

Waste characterisation

The waste to be deposited in a facility shall be characterised in such a way as to guarantee the long‐term physical and chemical stability of the structure of the facility and to prevent major accidents. The waste characterisation shall include, where appropriate and in accordance with the category of the waste facility, the following aspects:

(1) 

description of expected physical and chemical characteristics of the waste to be deposited in the short and the long term, with particular reference to its stability under surface atmospheric/meteorological conditions, taking account of the type of mineral or minerals to be extracted and the nature of any overburden and/or gangue minerals that will be displaced in the course of the extractive operations;

(2) 

classification of the waste according to the relevant entry in Decision 2000/532/EC ( 23 ), with particular regard to its hazardous characteristics;

(3) 

description of the chemical substances to be used during treatment of the mineral resource and their stability;

(4) 

description of the method of deposition;

(5) 

waste transport system to be employed.

ANNEX III Criteria for determining the classification of waste facilities




ANNEX III

Criteria for determining the classification of waste facilities

A waste facility shall be classified under category A if:

— 
a failure or incorrect operation, e.g. the collapse of a heap or the bursting of a dam, could give rise to a major accident, on the basis of a risk assessment taking into account factors such as the present or future size, the location and the environmental impact of the waste facility; or
— 
it contains waste classified as hazardous under Directive 91/689/EEC above a certain threshold; or
— 
it contains substances or preparations classified as dangerous under Directives 67/548/EEC or 1999/45/EC above a certain threshold.
STATEMENT BY THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL AND THE COMMISSION


STATEMENT BY THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL AND THE COMMISSION

The European Parliament, the Council and the Commission welcome the Joint Declaration by Bulgaria and Romania on the implementation of the forthcoming Directive on the Management of Waste from Extractive Industries.

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve
Vir Zahteva

3. Povezani standardi

Standardi
Vir Zahteva
  • Builddate: 07.08.2009 00:00:00 -Doknr: CELEX:32006L0021
  • EULAW -

    EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.

    DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.