22 Funkcija notranje revizije

Funkcija notranje revizije bi morala oceniti, ali je ureditev notranjih kontrol institucije, kot je opredeljena v oddelku 15, dovolj učinkovit a. Funkcija notranje revizije bi morala zlasti oceniti:

• a. primernost ureditve upravljanja institucije;
• b. ali so obstoječe politike in postopki še vedno primerni in skladni s pravnimi in zakonskimi zahtevami ter s strategijo tveganj in nagnjenostjo k prevzemanju tveganj institucije;
• c. skladnost postopkov z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi ter z odločitvami upravljalnega organa;
• d. ali se postopki pravilno in učinkovito izvajajo (na primer skladnost transakcij, dejanska dosežena raven tveganj itd.) ter
• e. primernost, kakovost in učinkovitost kontrol, ki se opravljajo, in poročanja poslovnih enot ter funkcij upravljanja tveganj in spremljanja skladnosti.

Funkcija notranje revizije bi morala zlasti preverjati celovitost postopkov, ki zagotavljajo zanesljivost metod in tehnik institucije, predpostavk in virov informacij, ki se uporabljajo v njenih notranjih modelih (na primer modeliranje tveganj in računovodsko merjenje). Ocenjevati bi morala tudi kakovost in uporabo orodij za kvalitativno opredelitev in oceno tveganj ter sprejete ukrepe za zmanjševanje tveganj.

Funkcija notranje revizije bi morala imeti neomejen dostop do vseh evidenc, dokumentov, informacij in zgradb po celotni instituciji. To bi moralo vključevati tudi dostop do infor macijskih sistemov upravljanja in zapisnikov vseh odborov in organov odločanja.

Funkcija notranje revizije bi morala spoštovati nacionalne in mednarodne poklicne standarde. Primer zgoraj navedenih poklicnih standardov so standardi, ki jih je določil Inštit ut notranjih revizorjev (Institute of Internal Auditors).

Notranje revizijsko delo bi se moralo opravljati v skladu z revizijskim načrtom in podrobnimi revizijskimi programi na podlagi pristopa, usmerjenega k tveganjem.

Notranji revizijski načrt bi bilo tr eba sestaviti vsaj enkrat na leto na podlagi letnih ciljev kontrole notranje revizije. Letni revizijski načrt bi moral potrditi upravljalni organ.

Za vsa revizijska priporočila je potreben formalni postopek nadaljnjega ukrepanja na ustreznih vodstvenih rav neh, da se zagotovita njihova učinkovita in pravočasna obravnava ter poročanje o njih.

Institucije bi morale vzpostaviti načrt za smotrno upravljanje neprekinjenega poslovanja in njegovo okrevanje za zagotovitev svoje sposobnosti neprekinjenega delovanja in omejitve izgub v primeru resne motnje poslovanja.