|
+Člen 124 6. |
Člen 124 6.Za namene člena 125(2) in člena 126(2) se razmerje med zneskom izpostavljenosti in vrednostjo zavarovanja (ETV) izračuna tako, da se bruto znesek izpostavljenosti deli z vrednostjo nepremičnine pod naslednjimi pogoji:
(a)
bruto znesek izpostavljenosti se izračuna kot knjigovodska vrednost aktivne bilančne postavke, ki se nanaša na izpostavljenost, zavarovano z nepremičnino, in vsak nečrpan, vendar odobren znesek, ki bi po črpanju povečal vrednost izpostavljenosti, zavarovane z nepremičnino; ta bruto znesek izpostavljenosti se izračuna brez upoštevanja:
(i)
posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja v skladu s členom 110;
(ii)
dodatnih prilagoditev vrednosti v skladu s členom 34 v zvezi s postavkami iz netrgovalne knjige institucije;
(iii)
zneskov, odbitih v skladu s členom 36(1), točka (m), ter
(iv)
drugih zmanjšanj kapitala v zvezi z aktivno bilančno postavko;
(b)
bruto znesek izpostavljenosti se izračuna brez upoštevanja katere koli vrste stvarnega ali osebnega kreditnega zavarovanja, razen zastavljenih depozitnih računov pri posojilni instituciji, ki izpolnjujejo vse zahteve za bilančni pobot, bodisi na podlagi okvirnih pogodb o pobotu v skladu s členoma 196 in 206 bodisi na podlagi drugih pogodb o bilančnem pobotu v skladu s členoma 195 in 205, ter so brezpogojno in nepreklicno zastavljeni z izključnim namenom izpolnitve kreditne obveznosti v zvezi z izpostavljenostjo, zavarovano z nepremičnino;
(c)
za izpostavljenosti, ki jih je treba obravnavati v skladu s členom 125(2) ali členom 126(2), kadar ima stranka, ki ni institucija, nadrejeno zastavno pravico in je podrejena zastavna pravica institucije priznana na podlagi odstavka 4 tega člena, se bruto znesek izpostavljenosti izračuna kot vsota bruto zneska izpostavljenosti zastavne pravice institucije in bruto zneskov izpostavljenosti za vse druge zastavne pravice, ki so enakovredne ali nadrejene zastavni pravici institucije. Za namene prvega pododstavka, točka (a), kadar ima institucija več kot eno izpostavljenost, zavarovano z isto nepremičnino, in so te izpostavljenosti zavarovane z zastavnimi pravicami na tej nepremičnini, ki se zaporedoma razvrstijo po vrstnem redu, ne da bi bile vmes razvrščene zastavne pravice, ki jih imajo tretje osebe, se izpostavljenosti obravnavajo kot ena kombinirana izpostavljenost, bruto zneski izpostavljenosti za posamezne izpostavljenosti pa se seštejejo za izračun bruto zneska izpostavljenosti za posamezno kombinirano izpostavljenost. Za namene prvega pododstavka, točka (c), kadar ni dovolj informacij, da bi bilo mogoče ugotoviti prednosti drugih zastavnih pravic, institucija navedene zastavne pravice obravnava, kot da so te pravice razvrščene pari passu njeni podrejeni zastavni pravici. Institucija najprej določi utež tveganja v skladu s členom 125(2) ali členom 126(2) (osnovna utež tveganja), kot je ustrezno. Nato to utež tveganja prilagodi z multiplikatorjem 1,25 za izračun tveganju prilagojenih zneskov podrejenih zastavnih pravic. Kadar osnovna utež tveganja ustreza žepku z najnižjim razmerjem med zneskom izpostavljenosti in vrednostjo zavarovanja, se multiplikator ne uporablja. Utež tveganja, ki se dobi z množenjem osnovne uteži tveganja z 1,25 , ni višja od uteži tveganja, ki bi se uporabila za izpostavljenost, če zahteve iz odstavka 3 niso bile izpolnjene. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|