Člen 50 Medsebojna pomoč

Člen 50

Medsebojna pomoč

1.  Vsaka država članica določi, da njihovi nadzorni organi drug drugemu zagotovijo zadevne informacije in medsebojno pomoč ter tako dosledno izvajajo in uporabljajo to direktivo in da uvedejo ukrepe za učinkovito medsebojno sodelovanje. Medsebojna pomoč obsega zlasti zahteve za informacije in nadzorne ukrepe, kot so zahteve za posvetovanja, preglede in preiskave.

2.  Države članice določijo, da vsak nadzorni organ sprejme vse ustrezne ukrepe, potrebne, za odgovor na zahtevo drugega nadzornega organa brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje en mesec po prejemu zahteve. Takšni ukrepi lahko vključujejo zlasti prenos zadevnih informacij o poteku preiskave.

3.  Zahteve za pomoč vsebujejo vse potrebne informacije, vključno z namenom in obrazložitvijo zahteve. Izmenjane informacije se uporabljajo samo v namen, za katerega so bile zahtevane.

4.  Nadzorni organ, ki prejme zahtevo za pomoč, te ne sme zavrniti, razen če:

5.  Nadzorni organ, ki je prejel zahtevo, obvesti nadzorni organ, ki je zahtevo poslal, o rezultatih oziroma po potrebi o stanju zadeve ali ukrepih, sprejetih v odziv na zahtevo. Nadzorni organ, ki je prejel zahtevo vsako zavrnitev zahteve na podlagi odstavka 4 ustrezno obrazloži.

6.  Nadzorni organi, ki so prejeli zahtevo, informacije, za katere zaprosijo drugi nadzorni organi, praviloma posredujejo z elektronskimi sredstvi v standardizirani obliki.

7.  Nadzorni organi, ki so prejeli zahtevo, za noben njihov ukrep na podlagi zahteve za medsebojno pomoč ne zaračunajo pristojbine. Nadzorni organi se lahko dogovorijo o pravilih o vzajemnih nadomestilih, za posebne izdatke, nastale zaradi zagotavljanja medsebojne pomoči v izjemnih okoliščinah.

8.  Komisija lahko z izvedbenimi akti določi obliko in postopke za medsebojno pomoč iz tega člena ter ureditev za izmenjavo informacij z elektronskimi sredstvi med nadzornimi organi ter med nadzornimi organi in odborom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).