Preamble: 1

(1)

Za namene poročanja iz člena 22(1), točka (a), Uredbe (EU) 2023/1114 bi morali izdajatelji navesti število imetnikov z razčlenitvijo po lokaciji imetnikov in znotraj te lokacije število imetnikov skrbniških denarnic ter število imetnikov neskrbniških denarnic ali imetnikov katerih koli drugih vrst naslovov razpršene evidence, ki se uporabljajo za namene poravnave in jih ne obvladuje imetnik ali ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi. Znotraj teh dveh kategorij imetnikov denarnic, in sicer skrbniških in neskrbniških, bi morali izdajatelji dodatno razčleniti število malih imetnikov. Vse te razčlenitve so potrebne za pristojne organe, saj so informacije o koncentraciji imetnikov in obsegu za male imetnike pomembne za nadzornike, da bi izpolnili cilje Uredbe (EU) 2023/1114 in zagotovili pravilno delovanje trgov kriptosredstev, celovitost trga in finančno stabilnost v Uniji ter zaščito imetnikov kriptosredstev, zlasti malih imetnikov. Informacije, predložene z razčlenitvijo po lokaciji imetnikov, bi bilo treba uporabiti tudi za določitev, kateri pristojni organi bodo izpolnjevali pogoje za člane kolegija v skladu s členom 119(2), točka l, Uredbe (EU) 2023/1114 na podlagi meril iz Delegirane uredbe Komisije [C(2024) 6911] (2).

(2)

Za namene poročanja iz člena 22(1), točka (b), Uredbe (EU) 2023/1114 in za zagotovitev ustreznega nadzora zahtev glede rezerve sredstev iz členov 36 in 38 navedene uredbe, Delegirane uredbe Komisije o določitvi regulativnih tehničnih standardov, sprejetih v skladu s členom 36(4) Uredbe (EU) 2023/1114, in Delegirane uredbe Komisije o določitvi regulativnih tehničnih standardov, sprejetih v skladu s členom 38(5) Uredbe (EU) 2023/1114, bi morali izdajatelji velikost rezerve sredstev navesti razčlenjeno, da bi se odražali vrednost in sestava rezerve sredstev, vključno z ukrepi za upravljanje likvidnosti.

(3)

V skladu s členom 22(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2023/1114 so transakcije, ki se poročajo v skladu s členom 22(1), točki (c) in (d), Uredbe (EU) 2023/1114, samo transakcije, ki vodijo do spremembe fizične ali pravne osebe, upravičene do žetona, vezanega na sredstva, in vključujejo transakcije, poravnane v razpršeni evidenci (v nadaljnjem besedilu: transakcije znotraj verige), in transakcije, poravnane zunaj razpršene evidence (v nadaljnjem besedilu: transakcije zunaj verige). Poleg tega pojem „transakcija“ iz člena 22(1), drugi pododstavek, navedene uredbe ne upošteva vrste denarnic, ki jih originator ali upravičenec uporablja za pošiljanje ali prejemanje transakcije. V skladu s tem bi morale zahteve glede poročanja iz člena 22(1), točki (c) in (d), navedene uredbe vključevati transakcije med skrbniškimi denarnicami ter transakcije med skrbniško denarnico na eni strani in neskrbniško denarnico ali drugimi vrstami naslovov razpršene evidence, ki jih ne obvladuje imetnik žetona, vezanega na sredstva, ali ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, na drugi strani. Poleg tega bi morala zahteva glede poročanja iz člena 22(1), točka (c), Uredbe (EU) 2023/1114 zajemati tudi transakcije med neskrbniškimi denarnicami in med neskrbniškimi denarnicami in drugimi vrstami naslovov razpršene evidence, ki jih ne obvladuje imetnik žetona, vezanega na sredstva, ali ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi. Ker imajo izdajatelji omejene informacije o imetnikih, vključenih v te transakcije, v nekaterih primerih ni mogoče ugotoviti, ali so to transakcije, o katerih je treba poročati v skladu s členom 22(1) navedene uredbe. Da bi bile informacije o teh transakcijah čim natančnejše, bi morale zato zahteve glede poročanja iz člena 22(1), točka (c), navedene uredbe vključevati tudi informacije o prenosih med neskrbniškimi denarnicami in med neskrbniškimi denarnicami in drugimi vrstami naslovov razpršene evidence, ki se uporabljajo za namene poravnave in jih ne obvladuje imetnik žetona, vezanega na sredstva, ali ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi. Ker so transakcije podsklop prenosov, bi se lahko take dodatne informacije o prenosih med neskrbniškimi denarnicami in med neskrbniškimi denarnicami in drugimi vrstami naslovov razpršene evidence, ki jih ne obvladuje imetnik žetona, vezanega na sredstva, ali ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, uporabile kot približek in zagotovile koristne informacije o številu in vrednosti transakcij med neskrbniškimi denarnicami in med neskrbniškimi denarnicami in drugimi vrstami naslovov razpršene evidence, ki jih ne obvladuje imetnik žetona, vezanega na sredstva, ali ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi.

(4)

Za namene zahtev glede poročanja iz člena 22(1), točka (c), Uredbe (EU) 2023/1114 bi morali izdajatelji zagotoviti informacije o transakcijah z razčlenitvijo glede na geografsko porazdelitev, tj. po državah imetnikov, vključenih v transakcije. Takšna razčlenitev bi pristojnim organom, ki opravljajo svoje nadzorne vloge, zagotovila koristne informacije o koncentraciji transakcij. Informacije, predložene z razčlenitvijo po državah transakcij, bodo uporabljene tudi za določitev, kateri pristojni organi bodo izpolnjevali pogoje za člane kolegija v skladu s členom 119 Uredbe (EU) 2023/1114, kot je navedeno v Delegirani uredbi [C(2024) 6911]. Ta razčlenitev se ne zahteva za transakcije in prenose med neskrbniškimi denarnicami ali med neskrbniškimi denarnicami in drugimi vrstami naslovov razpršene evidence, ki jih ne obvladuje imetnik žetona, vezanega na sredstva, ali ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, zaradi omejenih informacij, ki jih imajo izdajatelji o imetnikih, vključenih v take transakcije in prenose.

(5)

Da bi bil okvir poročanja učinkovit, bi moral vključevati referenčne datume poročanja in datume predložitve, ki zagotavljajo ustrezno in pravočasno izmenjavo podatkov, tako da se podatki nanašajo na isto obdobje in se predložijo hkrati za vse subjekte, ki poročajo, ter da se omogoči primerljivost podatkov med izdajatelji in pristojnimi organi, pri čemer se uporabijo standardizirani formati in predloge.

(6)

Neprekinjeno poročanje bi bilo treba zagotoviti v primerih, ko bi bila zaradi začasnih sprememb vrednosti ob izdaji žetonov ta vrednost nižja od praga iz člena 22(1) Uredbe (EU) 2023/1114. Zato je treba zahtevati, da poročanje zajema dodaten čas, da se potrdi, ali je padec pod prag začasen. To ne bi vplivalo na izdajatelje, saj bodo že imeli vzpostavljene svoje sisteme poročanja.

(7)

Za namene zahtev glede poročanja iz člena 22(3) Uredbe (EU) 2023/1114 bi lahko nekatere informacije, ki bi jih morali ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi zagotoviti izdajateljem, kadar se nanašajo na fizične osebe, vključevale osebne podatke. To vključuje polna imena, skupaj z nacionalnimi identifikacijskimi številkami, uradnimi identifikacijskimi davčnimi številkami ali številkami potnega lista. Zbiranje takih osebnih podatkov je v tem primeru potrebno za izpolnjevanje ciljev Uredbe (EU) 2023/1114, saj izdajatelji brez teh informacij ne bi mogli določiti natančnega števila imetnikov žetona, vezanega na sredstva, in bi obstajali imetniki, ki bi imeli več računov pri različnih ponudnikih storitev v zvezi s kriptosredstvi in bi se šteli dvakrat. Takšni nenatančni podatki bi izkrivili informacije, ki se poročajo pristojnim organom o številu imetnikov žetona, vezanega na sredstva, in bi zato ovirali ustrezen nadzor pristojnih organov. Zaradi tega ni drugega načina, da bi se pri poročanju natančno upoštevale informacije o imetnikih žetonov, vezanih na sredstva, in v tem primeru ni mogoče uporabiti običajnih ukrepov za omejitev izmenjave osebnih podatkov ali zaščito te izmenjave, kot je psevdonimizacija.

(8)

Za namene zahtev glede poročanja iz člena 22(3) Uredbe 2023/1114 bi morali ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi izdajatelju zagotoviti tudi naslove javne razpršene evidence, ki jih uporabljajo za prenose v imenu svojih strank. Takšne informacije so potrebne, da lahko izdajatelji ugotovijo, katere transakcije, registrirane v razpršeni evidenci, potekajo med neskrbniškimi denarnicami, in poročajo o transakcijah v okviru obveznosti poročanja.

(9)

Za zagotovitev, da so informacije, ki se poročajo pristojnemu organu, točne in popolne, bi morali imeti izdajatelji vzpostavljene sisteme in postopke, ki izdajatelju omogočajo uskladitev podatkov, prejetih od ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi v skladu s členom 22(3) Uredbe (EU) 2023/1114. Takšni sistemi in postopki bi morali izdajatelju omogočati tudi, da uskladi podatke, ki jih poročajo ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, s podatki, ki so izdajatelju na voljo iz drugih virov, vključno s podatki o transakcijah, ki so na voljo v razpršeni evidenci, kjer je to ustrezno.

(10)

Izdajatelji bi morali v svojih notranjih politikah uvesti najdaljše obdobje hrambe osebnih podatkov posameznih imetnikov, ki jih dajejo na razpolago ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi. Glede na cilj zagotavljanja skladnosti z obveznostmi poročanja v skladu s členom 22(1) Uredbe (EU) 2023/1114 to najdaljše obdobje hrambe ne bi smelo biti daljše od petih let od datuma pridobitve osebnih podatkov.

(11)

Ta uredba bi se morala smiselno uporabljati tudi za e-denarne žetone, denominirane v valuti, ki ni uradna valuta države članice, saj se člen 22 Uredbe (EU) 2023/1114 uporablja za e-denarne žetone, denominirane v takšni valuti.

(12)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 16. julija 2024.

(13)

Za uskladitev z datumom začetka uporabe Uredbe (EU) 2023/1114, kar zadeva ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, bi bilo treba datum začetka uporabe te uredbe odložiti.

(14)

Ta uredba temelji na osnutku izvedbenih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(15)

Evropski bančni organ je opravil odprta javna posvetovanja o osnutku izvedbenih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) –