Člen 2

1.  poštne storitve: storitve, ki vključujejo sprejem, usmerjanje, prenos in dostavo poštnih pošiljk;

1a.  izvajalec poštnih storitev: podjetje, ki izvaja eno ali več poštnih storitev;

2.  ►M3  poštno omrežje  ◄ : sistem organizacije in vseh vrst sredstev, ki jih uporablja(-jo) izvajalec(-i) univerzalne storitve, še zlasti v naslednje namene:

3.  točke dostopa: fizični objekti, vključno z javnimi poštnimi nabiralniki na javnih glavnih cestah ali v prostorih izvajalca(-ev) poštne storitve, kjer lahko pošiljatelji oddajo poštne pošiljke poštnemu omrežju;

4.  sprejem: postopek, s katerim izvajalec poštnih storitev sprejema poštne pošiljke;

5.  dostava: proces od usmerjanja v distribucijskem centru do dostave poštnih pošiljk naslovnikom;

6.  poštna pošiljka: pošiljka, ki je naslovljena v končni obliki, to je takšni, v kakršni jo izvajalec poštne storitve prenese. Poleg pošiljk korespondence takšne pošiljke zajemajo še na primer knjige, kataloge, časopise, periodični tisk in poštne pakete z blagom komercialne vrednosti ali brez nje;

7.  pošiljka korespondence: pisna komunikacija v kakršnem koli fizičnem mediju, ki ga je treba prenesti in dostaviti na naslov, ki ga je navedel pošiljatelj na sami pošiljki ali na ovitku. Knjige, katalogi, časopisi in periodični tisk se ne štejejo kot pošiljke korespondence;

9.  priporočena pošiljka: storitev, ki nudi po enotni tarifi garancijo proti izgubi, kraji ali poškodbi, in ki omogoča pošiljatelju, kadar ta to zahteva, dobiti dokaz, da je bila pošiljka izročena in/ali dostavljena naslovniku;

10.  vrednostna pošiljka: storitev, ki zavaruje poštno pošiljko v primeru izgube, kraje ali poškodbe do vrednosti, ki jo označi pošiljatelj;

11.  čezmejna pošta: pošta iz ali v drugo državo članico, ali pa iz ali v tretjo državo;

13.  izvajalec univerzalne storitve: javni ali zasebni izvajalec poštnih storitev, ki zagotavlja univerzalno poštno storitev ali njene dele v državi članici, katerega identiteta je bila v skladu s členom 4 priglašena Komisiji;

14.  dovoljenja: vsako dovoljenje, ki določa pravice in obveznosti značilne za poštni sektor, in dovoljuje podjetjem izvajanje poštnih storitev ter po potrebi gradnjo in/ali obratovanje njihovega omrežja za izvajanje teh storitev v obliki splošnega dovoljenja ali posamičnega dovoljenja, kot je opredeljeno spodaj:

15.  terminalni stroški: plačilo izvajalcem univerzalne storitve za dostavo prispele čezmejne pošte, ki vsebuje poštne pošiljke iz druge države članice ali iz tretje države;

16.  pošiljatelj: fizična ali pravna oseba, ki je odgovorna za pošiljanje poštnih pošiljk;

17.  uporabnik: vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja poštne storitve kot pošiljatelj ali naslovnik;

18.  državni regulativni organ: organ ali organi v vsaki državi članici, kateremu/-im država članica zaupa med drugim tudi regulativne funkcije, ki spadajo v področje te direktive;

19.  bistvene zahteve: splošni negospodarski razlogi, ki lahko spodbudijo državo članico, da postavi pogoje za ponudbo poštnih storitev. Ti razlogi so zaupnost korespondence, varnost omrežij glede prevoza nevarnega tovora ter spoštovanje pogojev za zaposlitev in sistemov socialne varnosti, ki jih določajo zakoni ali drugi predpisi in/ali kolektivne pogodbe, o katerih je bil dosežen dogovor med nacionalnimi socialnimi partnerji v skladu s pravom Skupnosti in nacionalnim pravom, ter, kjer je upravičeno, varstvo podatkov, varstvo okolja in regionalno načrtovanje. Varstvo podatkov lahko vključuje varstvo osebnih podatkov, zaupnost prenesene ali shranjene informacije in varovanje zasebnosti;

20.  storitve po tarifi za en kos: poštne storitve, za katere je tarifa določena s splošnimi pogoji izvajalca(-ev) univerzalne storitve za posamezne poštne pošiljke.