UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2016/445 z dne 14. marca 2016 o izvajanju opcij in diskrecijskih pravic, ki so na voljo v pravu Unije (ECB/2016/4)

ali so izpolnjeni pogoji iz člena 113(6)(b), (c) in (e) Uredbe (EU) št. 575/2013, ter zlasti, ali se za nasprotno stranko uporabljajo enaki postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzor tveganja kot za kreditno institucijo, in ali so informacijski sistemi integrirani ali vsaj v celoti usklajeni. Poleg tega morajo upoštevati, ali obstajajo kakršne koli sedanje ali predvidene pomembne praktične ali pravne ovire, zaradi katerih nasprotna stranka kreditni instituciji ne bi mogla pravočasno odplačati izpostavljenosti, razen v primeru položaja sanacije in reševanja, ko se zahteva izvajanje omejitev, določenih v Direktivi 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 );

ali so izpostavljenosti znotraj skupine upravičene z vidika strukture in strategije financiranja skupine;

ali sta postopek sprejemanja odločitve o odobritvi izpostavljenosti do nasprotne stranke znotraj skupine ter postopek spremljanja in pregledovanja, ki se uporablja za take izpostavljenosti, na posamični in konsolidirani ravni, kjer pride v poštev, podobna postopkom, ki se uporabljajo za kreditiranje tretjih oseb;

ali kreditni instituciji njeni postopki upravljanja tveganj, informacijski sistem in notranje poročanje omogočajo stalno preverjanje in zagotavljanje, da so velike izpostavljenosti do podjetij v skupini skladne z njeno strategijo upravljanja tveganj na ravni pravnega subjekta in na konsolidirani ravni, kjer pride v poštev.

ali ima kreditna institucija na posamični ravni in na konsolidirani ravni, kjer pride v poštev, zanesljive procese, postopke in kontrole, s katerimi zagotavlja, da uporaba izvzetja ne bi povzročila tveganja koncentracije, ki bi bilo zunaj njene strategije upravljanja tveganj in v nasprotju z načeli zanesljivega notranjega upravljanja likvidnosti v skupini;

ali je kreditna institucija tveganje koncentracije zaradi izpostavljenosti znotraj skupine formalno obravnavala kot del svojega splošnega okvira za ocenjevanje tveganj;

ali ima kreditna institucija na ravni pravnega subjekta in na konsolidirani ravni, kjer pride v poštev, okvir za nadzor tveganj, ki ustrezno spremlja predlagane izpostavljenosti;

ali je bilo ali bo tveganje koncentracije, ki nastaja, jasno opredeljeno v procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) kreditne institucije in se bo dejavno upravljalo. Ureditve, procesi in mehanizmi za upravljanje tveganja koncentracije bodo ocenjeni v postopku nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja;

ali obstajajo dokazi, da je upravljanje tveganja koncentracije skladno z načrtom sanacije skupine.

ni praktičnih ovir, zaradi katerih nasprotna stranka kreditni instituciji ne bi mogla pravočasno odplačati izpostavljenosti;

so izpostavljenosti znotraj skupine upravičene z vidika strukture in strategije financiranja skupine;

sta postopek sprejemanja odločitve o odobritvi izpostavljenosti do nasprotne stranke znotraj skupine ter postopek spremljanja in pregledovanja, ki se uporablja za take izpostavljenosti, na ravni pravnega subjekta in na konsolidirani ravni podobna postopkom, ki se uporabljajo za kreditiranje tretjih oseb;

je bilo tveganje koncentracije zaradi izpostavljenosti znotraj skupine obravnavano kot del splošnega okvira kreditne institucije za ocenjevanje tveganj.

ali obstajajo kakršne koli sedanje ali predvidene pomembne praktične ali pravne ovire, zaradi katerih nasprotna stranka kreditni instituciji ne bi mogla pravočasno odplačati izpostavljenosti, razen v primeru položaja sanacije in reševanja, ko se zahteva izvajanje omejitev, določenih v Direktivi 2014/59/EU;

ali so predlagane izpostavljenosti skladne z rednim poslovanjem kreditne institucije in njenim poslovnim modelom ali upravičene z vidika strukture financiranja mreže;

ali sta postopek sprejemanja odločitve o odobritvi izpostavljenosti do centralnega organa kreditne institucije ter postopek spremljanja in pregledovanja, ki se uporablja za take izpostavljenosti, na posamični in konsolidirani ravni, kjer pride v poštev, podobna postopkom, ki se uporabljajo za kreditiranje tretjih oseb;

ali kreditni instituciji njeni postopki upravljanja tveganj, informacijski sistem in notranje poročanje omogočajo stalno preverjanje in zagotavljanje, da so velike izpostavljenosti do njenega regionalnega ali centralnega organa skladne z njeno strategijo upravljanja tveganj.

ali ima kreditna institucija zanesljive procese, postopke in kontrole, s katerimi zagotavlja, da uporaba izvzetja ne bi povzročila tveganja koncentracije, ki bi bilo zunaj njene strategije upravljanja tveganj;

ali je kreditna institucija tveganje koncentracije zaradi izpostavljenosti do regionalnega ali centralnega organa formalno obravnavala kot del svojega splošnega okvira za ocenjevanje tveganj;

ali ima kreditna institucija okvir za nadzor tveganj, ki ustrezno spremlja predlagane izpostavljenosti;

ali je bilo ali bo tveganje koncentracije, ki nastaja, jasno opredeljeno v procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (ICAAP) kreditne institucije in se bo dejavno upravljalo. Ureditve, procesi in mehanizmi za upravljanje tveganja koncentracije bodo ocenjeni v postopku nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja.

ni praktičnih ovir, zaradi katerih regionalni ali centralni organ kreditni instituciji ne bi mogel pravočasno odplačati izpostavljenosti;

so izpostavljenosti do regionalnega ali centralnega organa upravičene z vidika strukture financiranja mreže;

sta postopek sprejemanja odločitve o odobritvi izpostavljenosti do regionalnega ali centralnega organa ter postopek spremljanja in pregledovanja, ki se uporablja za take izpostavljenosti, na ravni pravnega subjekta in na konsolidirani ravni podobna postopkom, ki se uporabljajo za kreditiranje tretjih oseb;

je bilo tveganje koncentracije zaradi izpostavljenosti do regionalnega ali centralnega organa obravnavano kot del splošnega okvira kreditne institucije za ocenjevanje tveganj.