Člen 20 Dogovori o izmenjavi informacij o kibernetski varnosti

1.   Subjekti Unije lahko CERT-EU prostovoljno priglasijo incidente, kibernetske grožnje, skorajšnje incidente in ranljivosti, ki vplivajo nanje, ter mu zagotovijo informacije o njih. CERT-EU poskrbi, da so na voljo učinkovita komunikacijska sredstva, in sicer z visoko ravnjo sledljivosti, zaupnosti in zanesljivosti, da se olajša izmenjava informacij s subjekti Unije. Pri obdelavi priglasitev lahko CERT-EU da prednost obdelavi obveznih priglasitev pred prostovoljnimi. Brez poseganja v člen 12 se zaradi prostovoljne priglasitve poročajočemu subjektu Unije ne nalagajo dodatne obveznosti, ki zanj ne bi veljale, če priglasitve ne bi opravil.

2.   Da bi CERT-EU lahko izvajal svoje poslanstvo in naloge, podeljene na podlagi člena 13, lahko CERT-EU od subjektov Unije zahteva predložitev informacij iz njihovih zbirk sistemov ICT, kar vključuje informacije v zvezi s kibernetskimi grožnjami, skorajšnjimi incidenti, ranljivostmi, kazalniki ogroženosti, kibernetskovarnostnimi opozorili in priporočili glede konfiguracije kibernetskovarnostnih orodij za odkrivanje incidentov. Subjekt Unije brez nepotrebnega odlašanja posreduje zahtevane informacije in vse njihove naknadne posodobitve.

3.   CERT-EU si lahko informacije o posameznem incidentu, ki razkrivajo identiteto subjekta Unije, ki ga je prizadel incident, izmenjuje s subjekti Unije, če prizadeti subjekt Unije s tem soglaša. Kadar subjekt Unije odkloni soglasje, predloži CERT-EU razloge, ki utemeljujejo to odločitev.

4.   Subjekti Unije na zahtevo izmenjujejo informacije z Evropskim parlamentom in Svetom o dokončanju načrtov za kibernetsko varnost.

5.   IICB ali CERT-EU, kot je ustrezno, posreduje smernice, priporočila in pozive k ukrepanju Evropskemu parlamentu in Svetu na njuno zahtevo.

6.   Obveznosti izmenjave iz tega člena ne veljajo za: