|
+Člen 13b 3. |
Člen 13b 3.Kadar je rezultat enega ali obeh izračunov iz odstavka 2 v obdobju od leta 2026 do leta 2030 pozitiven, lahko država članica z mehanizmom iz tega člena kompenzira neto emisije ali neto odvzeme ali oboje, ki so obračunani kot emisije glede na cilj, določen za to državo članico v skladu s členom 4(3), ali glede na proračun, določen za to državo članico v skladu s členom 4(4), ali oboje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a)
država članica je v posodobljeni celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt, predložen na podlagi člena 14 Uredbe (EU) 2018/1999, vključila obstoječe ali načrtovane posebne ukrepe za zagotovitev ohranitve ali povečanja, kot je ustrezno, vseh ponorov in zbiralnikov na zemljiščih ter zmanjšanje ranljivosti zemljišč za naravne motnje;
(b)
država članica je izčrpala prilagodljivost, ki je na voljo na podlagi člena 12(1) te uredbe;
(c)
razlika v Uniji med letno vsoto vseh emisij in odvzemov toplogrednih plinov na njenem ozemlju in v vseh kategorijah poročanja zemljišč člena 2(2), točke (a) do (j), ter ciljem Unije glede neto odvzemov v višini 310 milijonov ton ekvivalenta CO2 je v letu 2030 negativna. Komisija pri ocenjevanju, ali je v Uniji izpolnjen pogoj iz prvega pododstavka, točka (c), tega odstavka, vključi do 30 %, vendar ne več kot 20 Mt ekvivalenta CO2, neuporabljenega presežka k zavezam držav članic za obdobje od leta 2021 do leta 2025 iz člena 4(1), če ji ena ali več držav članic predloži dokaze o vplivu naravnih motenj v skladu z odstavkom 5 tega člena. Komisija zagotovi, da v državah članicah ne pride do dvojnega štetja, zlasti pri izvajanju prilagodljivosti iz člena 12 te uredbe in člena 7(1) Uredbe (EU) 2018/842. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|