PRILOGA V

1. Ta priloga vsebuje dodatna navodila v zvezi s predlogami za poročanje o finančnih informacijah (FINREP) iz Priloge III in Priloge IV k tej uredbi. Ta priloga dopolnjuje navodila, ki so v predlogah iz Priloge III in Priloge IV navedena v obliki sklicev na pravno podlago.

2. Institucije, ki uporabljajo nacionalne računovodske standarde, združljive z MSRP (združljivi nacionalni GAAP), uporabljajo splošna navodila in navodila na podlagi MSRP iz te Priloge, razen če je določeno drugače. To ne posega v skladnost zahtev združljivih nacionalnih GAAP z zahtevami direktive o računovodskih izkazih bank. Institucije, ki uporabljajo zahteve nacionalnih GAAP, ki niso združljive z MSRP ali ki še niso bile usklajene z zahtevami MSRP 9, uporabljajo splošna navodila in navodila na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank iz te priloge, razen če je določeno drugače.

3. Podatkovne točke, opredeljene v predlogah, se pripravijo v skladu s pravili za pripoznavanje, pobot in vrednotenje ustreznega računovodskega okvira iz člena 4(1)(77) Uredbe (EU) št. 575/2013.

4. Institucija predloži le dele predlog, ki se nanašajo na:

5. V Prilogi III in Prilogi IV ter v tej prilogi se uporabljajo naslednje okrajšave:

6. V Prilogi III in Prilogi IV podatkovna točka, označena s sivo, pomeni, da se ta podatkovna točka ne zahteva ali da o njej ni mogoče poročati. V Prilogi IV s črno označena vrstica ali stolpec s sklici na pravno podlago pomeni, da zadevnih podatkovnih točk ne predložijo institucije, ki upoštevajo navedeno pravno podlago v zadevni vrstici ali stolpcu.

7. Predloge v Prilogi III in Prilogi IV vključujejo implicitna validacijska pravila, ki so določena v samih predlogah z uporabo dogovorov.

8. Uporaba oklepajev pri oznaki postavke v predlogi pomeni, da je treba to postavko odšteti za izračun končne vrednosti, kar pa ne pomeni, da se jo sporoči kot negativno postavko.

9. Postavke, ki se sporočijo kot negativne vrednosti, so v predlogah označene s predznakom „(–)“ na začetku njihove oznake, na primer „(–) lastne delnice“.

10. V „modelu podatkovne točke“ pri predlogah za poročanje o finančnih informacijah iz Priloge III in Priloge IV ima vsaka podatkovna točka (celica) „osnovno postavko“, ki se ji dodeli atribut „v dobro/v breme“. Taka dodelitev zagotavlja, da vsi subjekti, ki poročajo podatkovne točke, upoštevajo „dogovor glede predznaka“, in omogoča poznavanje atributa „v dobro/v breme“, ki ustreza posamezni podatkovni točki.

11. Delovanje dogovora je shematsko prikazano v razpredelnici 1.

12. Če v tej prilogi ni določeno drugače, se predloge FINREP pripravijo z uporabo bonitetnega obsega konsolidacije v skladu z oddelkom 2 poglavja 2 naslova II dela 1 CRR. Institucije obračunavajo svoje podrejene, pridružene in skupaj obvladovane družbe na podlagi enakih metod kot pri bonitetni konsolidaciji:

13. Za namene prilog III in IV ter te priloge „računovodski portfelji“ pomenijo finančne instrumente, združene glede na pravila za vrednotenje. Ta združevanja ne vključujejo naložb v kapital podrejenih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, stanj sredstev na vpogled, ki so razvrščena kot „denar v blagajni, stanja na računih pri centralnih bankah in vloge na vpogled pri bankah“, in finančnih instrumentov, ki so razvrščeni kot „v posesti za prodajo“ in prikazani v postavkah „nekratkoročna sredstva in skupine za odtujitev, razvrščene kot v posesti za prodajo“ in „obveznosti, vključene v skupine za odtujitev, razvrščene kot v posesti za prodajo“.

14. V skladu z nacionalnimi GAAP institucije, ki se jim dovoli ali se od njih zahteva uporaba nekaterih pravil za vrednotenje finančnih instrumentov v skladu z MSRP, predložijo ustrezne računovodske portfelje po MSRP v obsegu, v katerem se ta pravila uporabljajo. Če pravila za vrednotenje finančnih instrumentov, ki jih institucije lahko ali morajo uporabljati v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, temeljijo na pravilih za vrednotenje iz MRS 39, institucije za vse svoje finančne instrumente predložijo računovodske portfelje na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, dokler pravila za vrednotenje, ki jih uporabljajo, ne temeljijo na pravilih za vrednotenje iz MSRP 9.

15. Za finančna sredstva se uporabijo naslednji računovodski portfelji na podlagi MSRP:

16. Za finančna sredstva se uporabljajo naslednji računovodski portfelji na podlagi nacionalnih GAAP:

17. Izraz „trgovalna finančna sredstva“ vključuje vsa finančna sredstva, ki so razvrščena kot trgovalna v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank. Ne glede na metodologijo merjenja, ki se uporablja v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, se vsi izvedeni finančni instrumenti s pozitivnim stanjem za institucijo poročevalko, ki niso razvrščeni pod obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z odstavkom 22 tega dela, poročajo kot trgovalna finančna sredstva. Ta razvrstitev se uporablja tudi za izvedene finančne instrumente, ki v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank niso pripoznani v bilanci stanja oziroma so v bilanci stanja pripoznane samo spremembe njihove poštene vrednosti ali ki se uporabljajo kot ekonomska varovanja, kot so opredeljena v odstavku 137 dela 2 te priloge.

18. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank za finančna sredstva „metode na podlagi nabavne vrednosti“ vključujejo pravila za vrednotenje, po katerih se dolžniški instrument meri po nabavni vrednosti, ki se ji prištejejo že obračunane obresti, temu pa se odštejejo izgube zaradi oslabitve.

19. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank „netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena z metodo na podlagi nabavne vrednosti“ vključujejo finančne instrumente, merjene z metodami na podlagi nabavne vrednosti, in instrumente, merjene po nižji izmed nabavne ali tržne vrednosti (LOCOM) na nestalni osnovi (zmerni LOCOM) ne glede na njihovo dejansko merjenje na referenčni datum poročanja. Sredstva, merjena po zmernem LOCOM, so sredstva, za katera se LOCOM uporablja samo v določenih okoliščinah. Te okoliščine določa veljavni računovodski okvir in lahko vključujejo oslabitev, dolgotrajnejše zmanjšanje poštene vrednosti glede na nabavno ali spremembo namena, za katerega se sredstvo upravlja.

20. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank „druga netrgovalna neizvedena finančna sredstva“ vključujejo finančna sredstva, ki niso primerna za vključitev v druge računovodske portfelje. Ta računovodski portfelj med drugim vključuje finančna sredstva, ki se stalno merijo po LOCOM (strogi LOCOM). Sredstva, merjena po strogem LOCOM, so sredstva, za katera veljavni računovodski okvir določa začetno in poznejše merjenje po LOCOM ali začetno merjenje po nabavni vrednosti in poznejše merjenje po LOCOM.

21. Ne glede na njihovo metodo merjenja se naložbe v kapital podrejenih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, ki niso polno ali sorazmerno konsolidirane v skladu z regulativnim obsegom konsolidacije, poročajo pod postavko „naložbe v kapital podrejenih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunane s kapitalsko metodo“, razen če so razvrščene kot v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5.

22. „Izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem“ vključujejo izvedene finančne instrumente s pozitivnim stanjem za institucijo poročevalko, ki se posedujejo za namene obračunavanja varovanja pred tveganjem v skladu z MSRP. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se izvedeni finančni instrumenti v netrgovalni knjigi razvrstijo kot izvedeni finančni instrumenti v posesti za obračunavanje varovanja pred tveganjem, samo če v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank obstajajo posebna računovodska pravila za izvedene finančne instrumente v netrgovalni knjigi in ti izvedeni finančni instrumenti zmanjšujejo tveganje druge pozicije v netrgovalni knjigi.

23. Za finančne obveznosti se uporabljajo naslednji računovodski portfelji na podlagi MSRP:

24. Za finančne obveznosti se uporabljajo naslednji računovodski portfelji na podlagi nacionalnih GAAP:

25. Izraz „trgovalne finančne obveznosti“ vključuje vse finančne obveznosti, ki so razvrščene kot trgovalne v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank. Ne glede na metodologijo merjenja, ki se uporablja v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, se vsi izvedeni finančni instrumenti z negativnim stanjem za institucijo poročevalko, ki niso razvrščeni pod obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z odstavkom 26 tega dela, poročajo kot trgovalne finančne obveznosti. Ta razvrstitev se uporablja tudi za izvedene finančne instrumente, ki v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank niso pripoznani v bilanci stanja oziroma so v bilanci stanja pripoznane samo spremembe njihove poštene vrednosti ali ki se uporabljajo kot ekonomska varovanja, kot so opredeljena v odstavku 137 dela 2 te priloge.

26. „Izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem“ vključujejo izvedene finančne instrumente z negativnim stanjem za institucijo poročevalko, ki se posedujejo za namene obračunavanja varovanja pred tveganjem v skladu z MSRP. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se izvedeni finančni instrumenti v netrgovalni knjigi razvrstijo kot obračunavanje varovanja pred tveganjem, samo če v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank obstajajo posebna računovodska pravila za izvedene finančne instrumente v netrgovalni knjigi in ti izvedeni finančni instrumenti zmanjšujejo tveganje druge pozicije v netrgovalni knjigi.

27. Za namene prilog III in IV ter te priloge izraz „knjigovodska vrednost“ pomeni znesek, ki se poroča v bilanci stanja. Knjigovodska vrednost finančnih instrumentov vključuje obračunane obresti. V skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank je knjigovodska vrednost izvedenih finančnih instrumentov knjigovodska vrednost v skladu z nacionalnimi GAAP, ki vključuje aktivne časovne razmejitve, vrednost premij in rezervacije, če je relevantno, ali pa je enaka nič, če izvedeni finančni instrumenti niso pripoznani v bilanci stanja.

28. Če se pripoznavajo v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, se aktivne in pasivne časovne razmejitve v zvezi s finančnimi instrumenti, vključno z obračunanimi obrestmi, premijami in diskonti ali stroški posla, sporočijo skupaj z instrumentom in ne kot druga sredstva ali druge obveznosti.

29. Kjer je relevantno v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, se poročajo „odbitki za trgovalne pozicije, vrednotene po pošteni vrednosti“. Odbitki znižajo vrednost trgovalnih sredstev in zvišajo vrednost trgovalnih obveznosti.

30. Finančna sredstva se razporedijo med naslednje vrste instrumentov: „denar v blagajni“, „izvedeni finančni instrumenti“, „lastniški instrumenti“, „dolžniški vrednostni papirji“ ter „krediti in druga finančna sredstva“.

31. „Dolžniški vrednostni papirji“ so dolžniški instrumenti, ki jih imajo institucije in so izdani kot vrednostni papirji, ki niso krediti, kot so opredeljeni v tabeli v delu 2 Priloge II k uredbi ECB o statističnih postavkah bilance stanja.

32. „Krediti in druga finančna sredstva“ so dolžniški instrumenti, ki jih imajo institucije in niso vrednostni papirji. Ta postavka vključuje kredite, kot so opredeljeni v tabeli v delu 2 Priloge II k uredbi ECB o statističnih postavkah bilance stanja (vključno z vlogami na vpogled pri kreditnih institucijah in centralnih bankah ne glede na njihovo razvrstitev v skladu z veljavnim računovodskim okvirom), in druga finančna sredstva, ki ne morejo biti razvrščena kot „krediti“, opredeljeni v tabeli v delu 2 Priloge II k uredbi ECB o statističnih postavkah bilance stanja. „Druga finančna sredstva, ki niso krediti“ so dodatno opredeljena v odstavku 85(g) dela 2 te priloge.

33. V predlogah FINREP „dolžniški instrumenti“ vključujejo „kredite in druga finančna sredstva“ ter „dolžniške vrednostne papirje“.

34. Bruto knjigovodska vrednost dolžniških instrumentov pomeni naslednje:

35. Finančne obveznosti se razporedijo med naslednje vrste instrumentov: „izvedeni finančni instrumenti“, „kratke pozicije“, „vloge“, „izdani dolžniški vrednostni papirji“ in „druge finančne obveznosti“.

36. Za namene prilog III in IV ter te priloge „vloge“ pomenijo vloge, kot so opredeljene v tabeli v delu 2 Priloge II k uredbi ECB o statističnih postavkah bilance stanja.

37. „Izdani dolžniški vrednostni papirji“ so dolžniški instrumenti, ki jih institucije izdajo kot vrednostne papirje, ki niso vloge, kot so opredeljene v tabeli v delu 2 Priloge II k uredbi ECB o statističnih postavkah bilance stanja.

38. „Druge finančne obveznosti“ vključujejo vse finančne obveznosti, ki niso izvedeni finančni instrumenti, kratke pozicije, vloge in izdani dolžniški vrednostni papirji.

39. V skladu z MSRP „druge finančne obveznosti“ vključujejo dana finančna poroštva, če so merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (MSRP 9, 4.2.1.(a) člen) ali po prvotno pripoznanem znesku, od katerega se odšteje kumulativna amortizacija (MSRP 9, 4.2.1.(c)(ii) člen). Prevzete obveznosti iz kreditov se poročajo kot „druge finančne obveznosti“, če so določene za finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (MSRP 9, 4.2.1.(a) člen) ali so zaveze za zagotovitev kredita po obrestni meri, ki je nižja od tržne obrestne mere (MSRP 9, 2.3.(c) člen, 4.2.1.(d) člen).

40. Če se prevzete obveznosti iz kreditov, dana finančna poroštva in druge prevzete obveznosti merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se vsaka sprememba poštene vrednosti, vključno s spremembami zaradi kreditnega tveganja, poroča kot „druge finančne obveznosti“ in ne kot rezervacije za „prevzete obveznosti in dana poroštva“.

41. „Druge finančne obveznosti“ vključujejo tudi dividende, ki jih je treba plačati, obveznosti v zvezi s pasivnimi časovnimi razmejitvami in tranzitnimi postavkami ter obveznosti v zvezi s prihodnjimi poravnavami poslov z vrednostnimi papirji ali poslov v tuji valuti, če so obveznosti za posle pripoznane pred rokom plačila.

42. Kadar je zahtevana razčlenitev po nasprotnih strankah, se uporabijo naslednji sektorji nasprotnih strank:

43. Dodelitev sektorja nasprotni stranki temelji izključno na naravi neposredne nasprotne stranke. Razvrstitev izpostavljenosti, nastalih skupaj pri več kot enem dolžniku, se pripravi na podlagi značilnosti dolžnika, ki je bil pomembnejši ali odločilnejši za to, da je institucija odobrila izpostavljenost. Pri drugih razvrstitvah se porazdelitev skupno nastalih izpostavljenosti sektorja nasprotne stranke, država sedeža in oznake NACE določijo na podlagi značilnosti pomembnejšega ali odločilnejšega dolžnika.

44. Neposredne nasprotne stranke v naslednjih poslih so:

1. „Denar v blagajni“ vključuje imetje domačih in tujih bankovcev ter kovancev v obtoku, ki se splošno uporabljajo za izvajanje plačil.

2. „Stanja na računih pri centralnih bankah“ vključujejo „kredite in druga finančna sredstva“, ki so stanja sredstev na vpogled v centralnih bankah.

3. „Vloge na vpogled pri bankah“ vključujejo „kredite in druga finančna sredstva“, ki so stanja sredstev na vpogled v kreditnih institucijah.

4. „Naložbe v kapital podrejenih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb“ vključujejo naložbe v kapital podrejenih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, ki niso polno ali sorazmerno konsolidirane v skladu z regulativnim obsegom konsolidacije, razen če se razvrstijo kot v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5, ne glede na to, kako se merijo, kar vključuje primere, ko računovodski standardi dovoljujejo njihovo vključitev v različne računovodske portfelje, uporabljene za finančne instrumente. Knjigovodska vrednost naložb v kapital, obračunana z uporabo kapitalske metode, vključuje z njimi povezano dobro ime.

5. O sredstvih, ki niso finančna sredstva in zaradi svoje narave ne morejo biti razvrščena v posamezne bilančne postavke, se poroča pod postavko „druga sredstva“. Druga sredstva med drugim vključujejo zlato, srebro in drugo blago, tudi če so namenjena trgovanju.

6. V skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se knjigovodska vrednost nazaj odkupljenih lastnih delnic poroča pod „drugimi sredstvi“, če ustrezni nacionalni GAAP dovoljujejo, da se izkazujejo kot sredstvo.

7. „Nekratkoročna sredstva in skupine za odtujitev, razvrščene kot v posesti za prodajo“ imajo enak pomen kot v MSRP 5.

8. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se rezervacije za pogojne izgube, ki izhajajo iz neuspešnega dela razmerja varovanja portfelja, poročajo pod postavko „izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem“, če izguba izhaja iz vrednotenja izvedenega finančnega instrumenta za varovanje, ali pod postavko „spremembe poštene vrednosti skupine varovanih postavk pred obrestnim tveganjem“, če izguba izhaja iz vrednotenja varovane postavke. Če razločevanje med izgubami, ki izhajajo iz vrednotenja izvedenega finančnega instrumenta za varovanje, in izgubo, ki izhaja iz vrednotenja varovane postavke, ni mogoče, se vse rezervacije za pogojne izgube, ki izhajajo iz neuspešnega dela razmerja varovanja portfelja, poročajo pod postavko „izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem“.

9. Rezervacije za „pokojnine in druge pozaposlitvene obveznosti za določene zaslužke“ vključujejo znesek neto obveznosti za določene zaslužke.

10. V skladu z MSRP rezervacije za „druge dolgoročne zaslužke zaposlencev“ vključujejo vrednosti primanjkljajev v programih dolgoročnih zaslužkov zaposlencev iz 153. člena MRS 19. Vnaprej vračunani odhodki iz kratkoročnih zaslužkov zaposlencev (MRS 19, 11.(a) člen), programi z določenimi prispevki (MRS 19, 51.(a) člen) in odpravnine (MRS 19, 169.(a) člen) se vključijo v „druge obveznosti“.

11. V skladu z MSRP rezervacije za „prevzete obveznosti in dana poroštva“ vključujejo rezervacije v zvezi z vsemi prevzetimi obveznostmi in poroštvi ne glede na to, ali se njihova oslabitev določa v skladu z MSRP 9 ali se rezervacije zanje oblikujejo v skladu z MRS 37 oziroma ali se obravnavajo kot zavarovalne pogodbe v skladu z MSRP 4. Obveznosti, ki izhajajo iz zavez in finančnih poroštev, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se ne poročajo kot rezervacije, čeprav so posledica kreditnega tveganja, ampak kot „druge finančne obveznosti“ v skladu z odstavkom 40 dela 1 te priloge. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank rezervacije za „prevzete obveznosti in dana poroštva“ vključujejo rezervacije v zvezi z vsemi zavezami in poroštvi.

12. „Delniški kapital, vračljiv na zahtevo“ vključuje kapitalske instrumente, ki jih izda institucija in ne izpolnjujejo meril za razvrstitev v lastniški kapital. Institucije pod to postavko vključijo delnice zadrug, ki ne izpolnjujejo meril za razvrstitev v lastniški kapital.

13. O obveznostih, ki niso finančne obveznosti in zaradi svoje narave ne morejo biti razvrščene v posamezne bilančne postavke, se poroča pod postavko „druge obveznosti“.

14. „Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev, razvrščene kot v posesti za prodajo“ imajo enak pomen kot v MSRP 5.

15. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank so „rezervacije za splošna bančna tveganja“ zneski, ki so bili dodeljeni v skladu s členom 38 direktive o računovodskih izkazih bank. Če se pripoznajo, se prikažejo ločeno kot obveznosti pod postavko „rezervacije“ ali med lastniškim kapitalom pod postavko „druge rezerve“ v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP.

16. Lastniški instrumenti, ki so finančni instrumenti, v skladu z MSRP vključujejo pogodbe, ki spadajo v področje uporabe MRS 32.

17. V skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank „nevplačani kapital, ki je bil vpoklican“ vključuje knjigovodsko vrednost kapitala, ki ga izda institucija in je bil vpoklican za vlagatelje, vendar ni bil plačan na referenčni datum. Če se povečanje kapitala, ki še ni bilo vplačano, evidentira kot povečanje delniškega kapitala, se nevplačani kapital, ki je bil vpoklican, sporoči v vrsticah „nevplačani kapital, ki je bil vpoklican“ v predlogi 1.3 in „druga sredstva“ v predlogi 1.1. Če se lahko povečanje kapitala v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank evidentira samo po prejemu plačila od delničarjev, se nevplačani kapital ne sporoči v predlogi 1.3.

18. „Sestavina lastniškega kapitala sestavljenih finančnih instrumentov“ vključuje sestavino lastniškega kapitala sestavljenih finančnih instrumentov (tj. finančnih instrumentov, ki vsebujejo sestavino obveznosti in sestavino lastniškega kapitala), ki jih izda institucija, če so ločeni v skladu z ustreznim računovodskim okvirom (vključno s sestavljenimi finančnimi instrumenti z več vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih vrednosti so medsebojno odvisne).

19. „Drugi izdani lastniški instrumenti“ vključujejo lastniške instrumente, ki so finančni instrumenti razen „kapitala“ in „sestavin lastniškega kapitala sestavljenih finančnih instrumentov“.

20. „Drug lastniški kapital“ zajema vse lastniške instrumente, ki niso finančni instrumenti, med drugim z lastniškim kapitalom poravnane plačilne transakcije na podlagi delnic (MSRP 2, 10. člen).

21. „Spremembe poštene vrednosti lastniških instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa“ vključujejo akumulirane dobičke in izgube zaradi sprememb poštene vrednosti naložb v lastniške instrumente, v zvezi s katerimi se je poročajoče podjetje nepreklicno odločilo, da bo spremembe poštene vrednosti prikazovalo v drugem vseobsegajočem donosu.

22. „Neučinkovitost varovanja pri varovanjih poštene vrednosti za lastniške instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa“ vključuje akumulirano neučinkovitost varovanja pri varovanjih poštene vrednosti, pri katerih je varovana postavka lastniški instrument, merjen po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Neučinkovitost varovanja, ki se poroča v tej vrstici, je razlika med akumuliranimi spremembami poštene vrednosti lastniškega instrumenta, sporočenimi pod „Spremembe poštene vrednosti lastniških instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (varovana postavka)“, in akumuliranimi spremembami poštene vrednosti izvedenega finančnega instrumenta za varovanje, sporočenimi pod „Spremembe poštene vrednosti lastniških instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (instrument za varovanje)“ (MSRP 9, 6.5.3. člen in 6.5.8. člen).

23. „Spremembe poštene vrednosti finančnih obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki se lahko pripišejo spremembam njihovega kreditnega tveganja“ vključujejo akumulirane dobičke in izgube, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu in povezane z lastnim kreditnim tveganjem za obveznosti, določene za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ne glede na to, ali se tako določijo ob začetnem pripoznanju ali pozneje.

24. „Dobički/izgube v zvezi z varovanjem neto naložb v kapital družb v tujini (uspešni del varovanja)“ vključujejo rezerve za pretvorbo v tujo valuto za učinkoviti del tako tekočih varovanj neto naložb v kapital družb v tujini kot varovanj neto naložb v kapital družb v tujini, ki se ne uporabljajo več, pri čemer je ta kapital družb v tujini še naprej pripoznan v bilanci stanja.

25. „Izvedeni finančni instrumenti za varovanje. Rezerva za varovanja denarnih tokov (uspešni del varovanja)“ vključujejo rezervo za varovanja denarnih tokov za uspešni del sprememb poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za varovanje v varovanju denarnih tokov, in sicer tako za tekoča varovanja denarnih tokov kot za varovanja denarnih tokov, ki se ne uporabljajo več.

26. „Spremembe poštene vrednosti dolžniških instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa“ vključujejo akumulirane dobičke ali izgube pri dolžniških instrumentih, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, od katerih se odšteje popravek vrednosti za izgubo, merjen na datum poročanja v skladu z oddelkom 5.5 MSRP 9.

27. „Instrumenti varovanja (elementi, ki niso določeni za komponento varovanja)“ vključujejo akumulirane spremembe poštene vrednosti vsega naslednjega:

28. „Rezerve iz prevrednotenja“ v skladu z MSRP vključujejo znesek rezerv, nastalih na podlagi prve uporabe MRS, ki niso bile evidentirane kot druge vrste rezerv.

29. „Druge rezerve“ se delijo na „rezerve ali bilančne izgube iz naložb v kapital podrejenih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih s kapitalsko metodo“ ter „drugo“. „Rezerve ali bilančne izgube iz naložb v kapital podrejenih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih s kapitalsko metodo“ vključujejo akumulirani znesek prihodkov in odhodkov, ki jih ustvarijo navedene naložbe z dobičkom ali izgubo v preteklih letih, če so obračunane s kapitalsko metodo. „Drugo“ vključuje rezerve, ki niso vključene že v drugih postavkah rezerv, lahko vključuje zakonske rezerve in statutarne rezerve.

30. „Lastne delnice“ vključujejo vse finančne instrumente z značilnostmi lastnih lastniških instrumentov, ki jih je institucija ponovno odkupila, dokler niso prodani ali amortizirani, razen če se v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank poročajo pod „drugimi sredstvi“.

31. Prihodki in odhodki iz obresti od finančnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, in od izvedenih finančnih instrumentov za varovanje, razvrščenih v kategorijo „obračunavanje varovanja pred tveganjem“, se sporočajo ločeno od drugih dobičkov in izgub iz postavk „prihodki iz obresti“ in „odhodki iz obresti“ („čista cena“) ali kot del dobičkov ali izgub iz teh kategorij instrumentov („polna cena“). Pristop čiste ali polne cene se uporablja dosledno za vse finančne instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, in za izvedene finančne instrumente za varovanje, razvrščene v kategorijo „obračunavanje varovanja pred tveganjem“.

32. Institucije poročajo naslednje postavke, ki vključujejo prihodke in odhodke v zvezi s povezanimi strankami, ki niso polno ali sorazmerno konsolidirane v skladu z regulativnim obsegom konsolidacije, razčlenjene po računovodskih portfeljih:

33. „Prihodki iz obresti – finančna sredstva v posesti za trgovanje“ in „odhodki za obresti – finančne obveznosti v posesti za trgovanje“ vključujejo, kadar se uporablja čista cena, zneske, povezane s tistimi izvedenimi finančnimi instrumenti, razvrščenimi v kategorijo „v posesti za trgovanje“, ki so instrumenti za varovanje z ekonomskega, ne pa z računovodskega vidika, da se pravilno prikažejo prihodki in odhodki iz obresti iz finančnih instrumentov, ki se varujejo pred tveganji.

34. Če se uporablja čista cena, „prihodki iz obresti – finančna sredstva v posesti za trgovanje“ in „odhodki za obresti – finančne obveznosti v posesti za trgovanje“ vključujejo tudi časovno porazdeljene provizije in izravnalna plačila v zvezi s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, merjenimi po pošteni vrednosti in uporabljenimi za obvladovanje kreditnega tveganja dela ali celotnega finančnega instrumenta, ki je ob tej priložnosti določen za merjenje po pošteni vrednosti (MSRP 9, oddelek 6.7).

35. „Prihodki iz obresti – izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem, obrestno tveganje“ in „odhodki za obresti – izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem, obrestno tveganje“ vključujejo, kadar se uporablja čista cena, zneske, povezane s tistimi izvedenimi finančnimi instrumenti, razvrščenimi v kategorijo „obračunavanje varovanja pred tveganjem“, s katerimi s krije obrestno tveganje, vključno z varovanji skupine postavk z izravnalnimi pozicijami tveganja (varovanja neto pozicije), pri katerih tveganje, pred katerim se varuje, vpliva na različne vrstične postavke v izkazu poslovnega izida. Kadar se uporablja čista cena, se ti zneski poročajo kot prihodki in odhodki iz obresti na bruto osnovi, da se prikažejo pravilni prihodki in odhodki iz obresti iz postavk, varovanih pred tveganjem, s katerimi so povezani. V primeru čiste cene se, kadar varovana postavka ustvari prihodke (odhodke) iz obresti, ti zneski poročajo kot prihodki (odhodki) iz obresti, tudi če je znesek negativen (pozitiven).

36. „Prihodki iz obresti – druga sredstva“ vključujejo zneske prihodkov iz obresti, ki niso vključeni v druge postavke, kot so prihodki iz obresti v zvezi z denarjem v blagajni, stanji na računih pri centralnih bankah in vlogami na vpogled pri bankah ter nekratkoročnimi sredstvi in skupinami za odtujitev, razvrščenimi kot v posesti za prodajo, ter neto prihodki iz obresti od neto sredstev za določene zaslužke.

37. V skladu z MSRP in kadar ni določeno drugače v skladu z nacionalnimi GAAP, se obresti v zvezi s finančnimi obveznostmi z negativno efektivno obrestno mero poročajo pod „prihodki iz obresti od obveznosti“. Te obveznosti in njihove obresti privedejo do pozitivnega donosa za institucijo.

38. „Odhodki za obresti – druge obveznosti“ vključujejo zneske odhodkov za obresti, ki niso vključeni v druge postavke, kot so odhodki za obresti v zvezi z obveznostmi, vključenimi v skupine za odtujitev, razvrščene kot v posesti za prodajo, odhodki, ki nastanejo zaradi povečanja knjigovodske vrednosti rezervacije, ki izraža minevanje časa, ali neto odhodki za obresti od neto obveznosti za določene zaslužke.

39. V skladu z MSRP in kadar ni določeno drugače v skladu z nacionalnimi GAAP, se obresti v zvezi s finančnimi sredstvi z negativno efektivno obrestno mero poročajo pod „odhodki za obresti od sredstev“. Ta sredstva in njihove obresti privedejo do negativnega donosa za institucijo.

40. Prihodki iz dividend iz lastniških instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se poročajo kot „prihodki iz dividend“ ločeno od drugih dobičkov in izgub iz teh razredov instrumentov, kadar se uporablja čista cena, ali kot del dobičkov ali izgub iz teh razredov instrumentov, če se uporablja polna cena.

41. Prihodki iz dividend iz lastniških instrumentov, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, zajemajo dividende v zvezi z instrumenti, za katere se je v referenčnem obdobju poročanja odpravilo pripoznanje, in dividende v zvezi z instrumenti, ki se posedujejo na koncu referenčnega obdobja poročanja.

42. Prihodki iz dividend iz naložb v kapital podrejenih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, vključujejo dividende iz teh naložb, kadar se te obračunavajo drugače kot s kapitalsko metodo.

43. „Dobički ali (–) izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje, neto“ vključujejo dobičke in izgube iz ponovnega merjenja ter odprave pripoznanja finančnih instrumentov, razvrščenih kot v posesti za trgovanje. Ta postavka vključuje tudi dobičke in izgube iz kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki se uporabljajo za obvladovanje kreditnega tveganja celotnega ali dela finančnega instrumenta, določenega za merjenega po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ter prihodke in odhodke iz naslova dividend in obresti od finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje, kadar se uporablja polna cena.

44. „Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida“ vključujejo tudi znesek, pripoznan v izkazu poslovnega izida za lastno kreditno tveganje obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti, če pripoznanje sprememb lastnega kreditnega tveganja v drugem vseobsegajočem donosu ustvari ali poveča računovodsko neskladnost (MSRP 9, 5.7.8. člen). Ta postavka vključuje tudi dobičke in izgube iz varovanih instrumentov, ki so določeni za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če se taka določitev uporablja za obvladovanje kreditnega tveganja, ter prihodke in odhodke iz obresti od finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, kadar se uporablja polna cena.

45. „Dobički ali (–) izgube iz odprave pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida“ ne vključujejo dobičkov iz lastniških instrumentov, za katere se je poročajoče podjetje odločilo, da jih bo merilo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (MSRP 9, 5.7.1.(b) člen).

46. Če sprememba poslovnega modela privede do prerazvrstitve finančnega sredstva v drug računovodski portfelj, se dobički ali izgube iz prerazvrstitve poročajo v ustreznih vrsticah računovodskega portfelja, v katerega se prerazvrsti finančno sredstvo, v skladu z naslednjim:

47. „Dobički ali (–) izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem, neto“ vključujejo dobičke in izgube iz instrumentov varovanja in iz varovanih postavk, vključno s tistimi iz varovanih postavk, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki niso lastniški instrumenti, v varovanju poštene vrednosti pred tveganjem v skladu s 6.5.8. členom MSRP 9. Vključujejo tudi neuspešni del variacije poštene vrednosti instrumentov varovanja v varovanju denarnih tokov. Prerazvrstitve rezerve za varovanje denarnih tokov ali rezerve za varovanje neto naložbe v kapital družb v tujini se pripoznajo v istih vrsticah „izkaza poslovnega izida“ kot tiste, na katere so vplivali denarnih tokovi iz varovanih postavk. „Dobički ali (–) izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem, neto“ vključujejo tudi dobičke in izgube iz varovanj neto naložbe v kapital družb v tujini. Ta postavka vključuje tudi dobičke iz varovanj neto pozicij.

48. „Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev“ vključujejo dobičke in izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev, razen če so ta razvrščena kot v posesti za prodajo ali kot naložbe v kapital podrejenih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb.

48i. „Denarni prispevki v sklade za reševanje in sisteme jamstva za vloge“ vključujejo zneske prispevkov v sklade za reševanje in sisteme jamstva za vloge, če se vplačajo v obliki denarnih sredstev. Če je prispevek v obliki plačilne obveznosti, se ta plačilna obveznost vključi v postavko „Rezervacije ali (–) odprava rezervacij“, če plačilna obveznost povzroči obveznost v skladu z računovodskim standardom, ki se uporablja.

49. „Dobički ali (–) izgube iz naslova sprememb, neto“ vključujejo zneske, ki izhajajo iz prilagoditve bruto knjigovodskih vrednosti finančnih sredstev, ki odraža ponovno dogovorjene ali spremenjene pogodbene denarne tokove (MSRP 9, 5.4.3. člen in Priloga A). Dobički ali izgube iz naslova sprememb ne vključujejo učinka sprememb na znesek pričakovanih kreditnih izgub, ki se poroča pod postavko „oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida“.

50. „Rezervacije ali (–) odprava rezervacij – prevzete obveznosti in dana poroštva“ vključujejo neto zneske v „izkazu poslovnega izida“ za rezervacije za vse zaveze in poroštva, ki jih obravnavajo MSRP 9, MRS 37 ali MSRP 4, v skladu z odstavkom 11 tega dela ali v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank. V skladu z MSRP se vse spremembe poštene vrednosti zavez in finančnih poroštev, merjenih po pošteni vrednosti, poročajo pod postavko „dobički ali (–) izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, neto“. Rezervacije zato vključujejo znesek oslabitve za zaveze in poroštva, za katere se oslabitev določa v skladu z MSRP 9 ali se rezervacije zanje oblikujejo v skladu z MRS 37 ali pa se obravnavajo kot zavarovalne pogodbe v skladu z MSRP 4.

51. V skladu z MSRP „oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida“ vključujejo vse dobičke ali izgube zaradi oslabitve za dolžniške instrumente, ki nastanejo zaradi uporabe pravil o oslabitvi iz oddelka 5.5 MSRP 9, ne glede na to, ali se pričakovane kreditne izgube v skladu z oddelkom 5.5 MSRP 9 ocenijo v obdobju 12 mesecev ali v celotnem obdobju trajanja instrumenta, ter dobičke ali izgube zaradi oslabitve za odkupljene terjatve, sredstva iz pogodb in terjatve iz najemov (MSRP 9, 5.5.15. člen).

52. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank postavka „oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida“ vključuje vse popravke vrednosti in odprave popravkov vrednosti finančnih instrumentov, ki se merijo po metodah nabavne vrednosti, zaradi spremembe kreditne sposobnosti dolžnika ali izdajatelja, pa tudi, odvisno od določb v nacionalnih GAAP, popravke vrednosti zaradi oslabitve finančnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala ter z drugimi metodami merjenja, vključno z LOCOM.

53. „Oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida“ vključujejo odpisane zneske, kot so opredeljeni v odstavkih 72, 74 in 165(b) tega dela te priloge, ki presegajo znesek popravka vrednosti za izgubo na datum odpisa in so zato pripoznani kot izguba neposredno v poslovnem izidu, ter izterjave prej odpisanih zneskov, evidentirane neposredno v izkazu poslovnega izida.

54. Delež dobička ali izgube iz naložb v kapital podrejenih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, ki se obračunavajo s kapitalsko metodo v skladu z regulativnim obsegom konsolidacije, se poročajo pod postavko „delež dobička ali (–) izgube iz naložb v kapital podrejenih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunanih s kapitalsko metodo“. Knjigovodska vrednost naložbe se skladno z 10. členom MRS 28 zmanjša za znesek dividend, ki so jih izplačali ti subjekti. Oslabitve teh naložb se poročajo v postavki „(oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev naložb v kapital podrejenih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb)“. Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja teh naložb se poročajo v skladu z odstavkoma 55 in 56 tega dela.

55. „Dobiček ali izguba iz nekratkoročnih sredstev in skupin za odtujitev, razvrščenih kot v posesti za prodajo, ki jih ni mogoče razvrstiti kot ustavljeno poslovanje“ vključuje dobiček ali izgubo, ki je bila ustvarjena z nekratkoročnimi sredstvi in skupinami za odtujitev, razvrščenimi kot v posesti za prodajo, ki jih ni mogoče razvrstiti kot ustavljeno poslovanje.

56. V skladu z MSRP se dobički ali izgube iz odprave pripoznanja naložb v kapital podrejenih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, sporočijo pod postavko „dobiček ali (–) izguba pred obdavčitvijo iz ustavljenega poslovanja“, če se ti štejejo za ustavljeno poslovanje v skladu z MSRP 5. Kadar se za naložbe v kapital podrejenih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb odpravi pripoznanje, ne da bi bile prej pripoznane kot v posesti za prodajo in ne da bi se štele za ustavljeno poslovanje v skladu z MSRP 5, se dobički ali izgube iz odprave pripoznanja teh naložb poročajo pod postavko „dobički ali (–) izgube iz odprave pripoznanja naložb v kapital podrejenih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, neto“ ne glede na uporabljeno metodo konsolidacije. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se vsi dobički in izgube iz odprave pripoznanja naložb v kapital podrejenih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb poročajo pod postavko „dobički ali (–) izgube iz odprave pripoznanja naložb v kapital podrejenih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, neto“.

57. „Dobički ali (–) izgube v zvezi z obračunavanjem varovanja pred tveganjem naložb v lastniške instrumente, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa“ vključujejo spremembo akumulirane neučinkovitosti varovanja pri varovanjih poštene vrednosti, pri katerih je varovana postavka lastniški instrument, merjen po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Sprememba akumulirane neučinkovitosti varovanja, ki se poroča v tej vrstici, je razlika med spremembami v variaciji poštene vrednosti lastniškega instrumenta, sporočenimi pod „Spremembe poštene vrednosti lastniških instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (varovana postavka)“, in spremembami v variaciji poštene vrednosti izvedenega finančnega instrumenta za varovanje, sporočenimi pod „Spremembe poštene vrednosti lastniških instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (instrument za varovanje)“.

58. „Dobički/izgube v zvezi z varovanjem neto naložb v kapital družb v tujini (uspešni del varovanja)“ vključujejo spremembe akumulirane rezerve za pretvorbo v tujo valuto za uspešni del tako tekočih varovanj neto naložb v kapital družb v tujini kot varovanj neto naložb v kapital družb v tujini, ki se ne uporabljajo več.

59. Za varovanja neto naložb v kapital družb v tujini in varovanja denarnih tokov zadevni zneski, ki se poročajo pod postavko „prenos v poslovni izid“, vključujejo zneske, ki so se prenesli, ker je prišlo do varovanih tokov in se zanje ne pričakuje več, da bo do njih prišlo.

60. „Instrumenti varovanja (elementi, ki niso določeni za komponento varovanja)“ vključujejo spremembe v akumuliranih spremembah poštene vrednosti vsega naslednjega, če ni določeno za komponento varovanja:

61. Za opcije zneski, prerazvrščeni v poslovni izid in sporočeni pod postavko „prenos v poslovni izid“, vključujejo prerazvrstitve zaradi opcij, ki varujejo s poslom povezano varovano postavko, in opcij, ki varujejo s časovnim obdobjem povezano varovano postavko.

62. „Dolžniški instrumenti po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa“ vključujejo dobičke ali izgube iz dolžniških instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki niso dobički ali izgube zaradi oslabitve ter dobički in izgube iz tečajnih razlik, ki se poročajo pod „(oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida)“ oziroma pod „čisti dobički/(–) izgube iz tečajnih razlik“ v predlogi 2. Postavka „prenos v poslovni izid“ zlasti vključuje prenose v poslovni izid zaradi odprave pripoznanja ali prerazvrstitve v kategorijo, ki se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

63. Če se finančno sredstvo prerazvrsti iz kategorije, ki se meri po odplačni vrednosti, v kategorijo, ki se meri po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa (MSRP 9, 5.6.4. člen), se dobički ali izgube, nastali zaradi prerazvrstitve, poročajo pod postavko „dolžniški instrumenti po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa“.

64. Če se finančno sredstvo prerazvrsti iz kategorije, ki se meri po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, v kategorijo, ki se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (MSRP 9, 5.6.7. člen), ali v kategorijo, ki se meri po odplačni vrednosti (MSRP 9, 5.6.5. člen), se prerazvrščeni kumulativni dobički in izgube, prej pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu, ustrezno poročajo v postavki „prenos v poslovni izid“ oziroma „druge prerazvrstitve“, pri čemer se v drugem primeru knjigovodska vrednost finančnega sredstva prilagodi.

65. „Druge prerazvrstitve“ za vse sestavine drugega vseobsegajočega donosa vključujejo prenose, ki niso prerazvrstitve iz drugega vseobsegajočega donosa v poslovni izid ali v začetno knjigovodsko vrednost varovanih postavk v primeru varovanj denarnih tokov.

66. V skladu z MSRP se „davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid“ in „davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki se lahko pozneje prerazvrstijo v poslovni izid“ (MRS 1, 91.(b) člen in IG6. člen) poročata kot ločeni vrstični postavki.

67. Finančna sredstva se razčlenijo po računovodskih portfeljih, po instrumentih in, če se tako zahteva, po nasprotnih strankah. Za dolžniške instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa in po odplačni vrednosti, se bruto knjigovodska vrednost sredstev in akumuliranih oslabitev razčleni po skupinah za namen oslabitev, razen kadar so kupljena ali izdana (ustvarjena) finančna sredstva, ki imajo ob začetnem pripoznanju poslabšano kreditno kakovost, kot so opredeljena v Prilogi A k MSRP 9. Za ta sredstva se bruto knjigovodska vrednost in akumulirane oslabitve poročajo ločeno, izven skupin za namen oslabitev, v predlogah 4.3.1 in 4.4.1.

68. Izvedeni finančni instrumenti, ki se v skladu z GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank poročajo kot trgovalna finančna sredstva, vključujejo instrumente, merjene po pošteni vrednosti, in instrumente, merjene z metodami na podlagi nabavne vrednosti ali LOCOM.

69. Za namene priloge III in IV ter te priloge „akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja“ pomenijo, pri nedonosnih izpostavljenostih, akumulirane spremembe poštne vrednosti zaradi kreditnega tveganja, kadar je akumulirana neto sprememba negativna. Akumulirana neto sprememba poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja se izračuna s seštetjem vseh negativnih in pozitivnih sprememb poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja, do katerih je prišlo od pripoznanja dolžniškega instrumenta. Ta znesek se poroča samo, če seštetje pozitivnih in negativnih sprememb poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja privede do negativnega zneska. Vrednotenje dolžniških instrumentov se izvede na ravni posameznih finančnih instrumentov. „Akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja“ se za vsak dolžniški instrument poročajo do odprave pripoznanja dokumenta.

70. V prilogah III in IV in v tej prilogi „akumulirana oslabitev“ pomeni naslednje:

71. V skladu z MSRP akumulirana oslabitev vključuje popravek vrednosti za pričakovane kreditne izgube za finančna sredstva v vsaki skupini za namen oslabitev iz MSRP 9 in popravek vrednosti za kupljena ali izdana (ustvarjena) finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank vključuje posebne in splošne popravke zaradi kreditnega tveganja ter splošni popravek za bančno tveganje, če zmanjša knjigovodsko vrednost dolžniškega instrumenta. Akumulirana oslabitev vključuje tudi prilagoditve vrednosti zaradi kreditnega tveganja pri finančnih sredstvih v skladu z LOCOM.

72. „Akumulirani delni odpisi“ in „akumulirani popolni odpisi“ vključujejo akumulirani delni oziroma polni znesek po stanju na referenčni datum za glavnico in zapadle natečene obresti ter provizije vseh dolžniških instrumentov, za katere se je do tega datuma odpravilo pripoznanje z uporabo ene od metod iz odstavka 74, ker institucija nima razumnih pričakovanj, da bo prišlo do povrnitve pogodbenih denarnih tokov. Ti zneski se poročajo do popolnega prenehanja vseh pravic institucije poročevalke zaradi izteka roka zastaranja, odpisa ali drugih vzrokov ali do njihove povrnitve. Zato se odpisani zneski, če niso povrnjeni, poročajo, dokler v zvezi z njimi potekajo postopki izvršbe.

73. Če se dolžniški instrument na koncu popolnoma odpiše zaradi zaporednih delnih odpisov, se odpisani kumulativni znesek prerazvrsti iz stolpca „akumulirani delni odpisi“ v stolpec „akumulirani popolni odpisi“.

74. Odpisi predstavljajo odpravo pripoznanja in se nanašajo na celotno finančno sredstvo ali njegov del, vključno s primeri, ko se institucija zaradi spremembe sredstva odpove pravici do prejemanja denarnih tokov iz dela ali celotnega sredstva, kot je dodatno pojasnjeno v odstavku 72. „Odpisi“ vključujejo zneske, nastale z znižanjem knjigovodske vrednosti finančnih sredstev, pripoznanih neposredno v dobičku ali izgubi, ter znižanjem zneskov kontov popravka vrednosti za kreditne izgube, in sicer na podlagi knjigovodske vrednosti finančnih sredstev.

75. Stolpec „od tega: instrumenti z nizkim kreditnim tveganjem“ vključuje instrumente, za katere je bilo na datum poročanja določeno, da imajo nizko kreditno tveganje, in za katere institucija predpostavlja, da se v skladu s 5.5.10. členom MSRP 9 njihovo kreditno tveganje od začetnega pripoznanja ni bistveno povečalo.

76. Terjatve do kupcev v smislu 54.(h) člena MRS 1, sredstva iz pogodbe in terjatve iz najema, za katere se je uporabil poenostavljeni pristop za oceno popravkov vrednosti za izgubo iz 5.5.15. člena MSRP 9, se poročajo med krediti in drugimi finančnimi sredstvi v predlogi 4.4.1. Ustrezni popravek vrednosti za izgubo za tista sredstva, ki niso kupljena ali izdana (ustvarjena) finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, se poroča pod postavko „akumulirana oslabitev sredstev z večjim povečanjem kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja, vendar brez poslabšanja kreditne kakovosti (druga skupina)“ ali „akumulirana oslabitev sredstev s poslabšano kreditno kakovostjo (tretja skupina)“, odvisno od tega, ali se odkupljene terjatve, sredstva iz pogodbe ali terjatve iz najema v skladu s poenostavljenim pristopom štejejo za sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo.

78. Institucije v predlogi 4.5 poročajo knjigovodsko vrednost za „kredite in druga finančna sredstva“ ter „dolžniške vrednostne papirje“, ki spadajo v opredelitev „podrejenega dolga“ iz odstavka 100 tega dela.

79. V predlogi 4.8 so informacije, ki se poročajo, odvisne od tega, ali se lahko za netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala, uporabljajo zahteve glede oslabitve pri uporabi nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank. Če so ta finančna sredstva predmet oslabitve, institucije v tej predlogi poročajo informacije, ki se nanašajo na knjigovodsko vrednost, bruto knjigovodsko vrednost neoslabljenih sredstev in oslabljenih sredstev, akumulirano oslabitev in akumulirane odpise. Če ta finančna sredstva niso predmet oslabitve, institucije poročajo akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja za nedonosne izpostavljenosti.

80. V predlogi 4.9 se finančna sredstva, merjena po zmernem LOCOM, in povezane prilagoditve vrednosti poročajo ločeno od drugih finančnih sredstev, merjenih z metodo na podlagi nabavne vrednosti, in povezanih oslabitev. Finančna sredstva po metodi na podlagi nabavne vrednosti, vključno s finančnimi sredstvi po zmernem LOCOM, se poročajo kot neoslabljena sredstva, če ni nobenih z njimi povezanih prilagoditev vrednosti ali oslabitev, in kot oslabljena sredstva, če imajo prilagoditve vrednosti, ki se štejejo za oslabitev, ali so z njimi povezane oslabitve. Prilagoditve vrednosti, ki se štejejo za oslabitev, so prilagoditve vrednosti zaradi kreditnega tveganja, ki odražajo poslabšanje kreditne kakovosti nasprotne stranke. Finančna sredstva po zmernem LOCOM s prilagoditvami vrednosti zaradi tržnega tveganja, ki odražajo učinek sprememb tržnih razmer v zvezi z vrednostjo sredstva, se ne štejejo za oslabljena. Akumulirane prilagoditve vrednosti zaradi kreditnega tveganja in akumulirane prilagoditve vrednosti zaradi tržnega tveganja se poročajo ločeno.

81. V predlogi 4.10 se finančna sredstva, merjena po strogem LOCOM, in povezane prilagoditve vrednosti poročajo ločeno od sredstev, merjenih z drugimi metodami. Finančna sredstva po strogem LOCOM in finančna sredstva po drugih metodah merjenja se poročajo kot oslabljena sredstva, če imajo prilagoditve vrednosti zaradi kreditnega tveganja, kot so opredeljene v odstavku 80, ali z njimi povezane oslabitve. Finančna sredstva po strogem LOCOM s prilagoditvami vrednosti zaradi tržnega tveganja, kot so opredeljene v odstavku 80, se ne štejejo za oslabljena. Akumulirane prilagoditve vrednosti zaradi kreditnega tveganja in akumulirane prilagoditve vrednosti zaradi tržnega tveganja se poročajo ločeno.

82. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank je znesek splošnih popravkov vrednosti za bančno tveganje, ki se poroča v relevantnih predlogah, samo tisti del, ki vpliva na knjigovodsko vrednost dolžniških instrumentov (direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 37.2).

83. Krediti in druga finančna sredstva, ki niso tisti v posesti za trgovanje, trgovalna sredstva ali sredstva v posesti za prodajo, se razčlenijo glede na vrsto produkta in sektor nasprotne stranke za knjigovodsko vrednost, za bruto knjigovodsko vrednost pa samo glede na vrsto produkta.

84. Stanja sredstev na vpogled, ki so razvrščena kot „denar v blagajni, stanja na računih pri centralnih bankah in vloge na vpogled pri bankah“, se prav tako poročajo v tej predlogi neodvisno od tega, kako se merijo.

85. Krediti in druga finančna sredstva se razporedijo na naslednje produkte:

86. Krediti in druga finančna sredstva se razvrstijo na podlagi prejetega zavarovanja s premoženjem, kot sledi:

87. Krediti in druga finančna sredstva se razvrstijo glede na zavarovanje s premoženjem in brez upoštevanja namena kredita. Krediti in druga finančna sredstva, zavarovani z več kot eno vrsto zavarovanja s premoženjem, se razvrstijo in poročajo kot zavarovani z nepremičninami, če so ti krediti in druga finančna sredstva zavarovani z nepremičninami, ne glede na to, ali so zavarovani tudi z drugimi vrstami premoženja.

88. Krediti in druga finančna sredstva se razvrstijo na podlagi njihovega namena, kot sledi:

89. Krediti se razvrstijo na podlagi tega, kako se lahko povrnejo. „Krediti za financiranje projektov“ vključujejo kredite, ki imajo značilnosti izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev iz člena 147(8) CRR.

90. Bruto knjigovodska vrednost kreditov in drugih finančnih sredstev za nefinančne družbe, razen tistih iz portfeljev v posesti za trgovanje, trgovalnih portfeljev in portfeljev v posesti za prodajo, se razvrsti po sektorju gospodarskih dejavnosti z uporabo oznak NACE na podlagi glavne dejavnosti nasprotne stranke.

91. Razvrstitev izpostavljenosti, nastalih skupno s strani več kot enega dolžnika, se izvede v skladu z odstavkom 43 dela 1 te priloge.

92. Poročanje oznak NACE se izvede na podlagi prve ravni razčlenjevanja (po „področjih“). Institucije poročajo kredite in druga finančna sredstva za nefinančne družbe, ki se ukvarjajo s finančnimi ali zavarovalnimi dejavnostmi, pod postavko „K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti“.

93. V skladu z MSRP so finančna sredstva, ki so predmet oslabitve, tista, ki so vključena v naslednje računovodske portfelje: (i) finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, in (ii) finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank finančna sredstva, ki so predmet oslabitve, vključujejo finančna sredstva, merjena z metodami na podlagi nabavne vrednosti, vključno z LOCOM. Glede na določbe v posameznih nacionalnih GAAP lahko vključujejo (i) finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala, in (ii) finančna sredstva, merjena z drugimi metodami.

94. Knjigovodska vrednost dolžniških instrumentov, vključenih v računovodske portfelje, ki so predmet oslabitve, se poroča v predlogi 7.1 samo, če so zapadli. Zapadli instrumenti se razporedijo v ustrezne žepke zapadlosti na podlagi njihove posamične situacije.

95. Računovodski portfelji, ki so predmet oslabitve, so finančna sredstva, ki so predmet oslabitve, kot so opredeljena v odstavku 93 tega dela.

96. Finančna sredstva se štejejo za zapadla, kadar kateri koli znesek glavnice, obresti ali nadomestila na datum zapadlosti ni bil plačan. Zapadle izpostavljenosti se poročajo s celotno knjigovodsko vrednostjo in razčlenjene glede na število dni pri najstarejšem zapadlem znesku, ki je bil na referenčni datum neplačan. V skladu z MSRP se knjigovodske vrednosti sredstev, ki niso kupljena ali izdana (ustvarjena) finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, poročajo po skupinah za namen oslabitev; knjigovodska vrednost kupljenih ali izdanih (ustvarjenih) finančnih sredstev s poslabšano kreditno kakovostjo se poroča ločeno. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se zapadla sredstva poročajo po statusu oslabitve v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi.

97. Postavka „vloge“ in razčlenitev produktov sta opredeljeni v skladu s tabelo v delu 2 Priloge II k uredbi ECB o statističnih postavkah bilance stanja. Regulirane varčevalne vloge se razvrstijo v skladu z uredbo ECB o statističnih postavkah bilance stanja in razporedijo glede na nasprotno stranko. Zlasti velja, da se neprenosljive varčevalne vloge na vpogled, ki so kljub pravni možnosti dviga na zahtevo predmet znatnih kazni in omejitev ter imajo zelo podobne značilnosti kot vloge čez noč, razvrstijo kot vloge na odpoklic.

98. „Izdani dolžniški vrednostni papirji“ se razčlenijo v naslednje vrste produktov:

99. Izdane „podrejene obveznosti“ se obravnavajo enako kot druge nastale finančne obveznosti. Podrejene obveznosti, izdane v obliki vrednostnih papirjev, se razvrstijo kot „izdani dolžniški vrednostni papirji“, podrejene obveznosti v obliki vlog pa kot „vloge“.

100. Predloga 8.2 vključuje knjigovodsko vrednost „vlog“ in „izdanih dolžniških vrednostnih papirjev“, ki so podrejeni dolg, kot je določen v tabeli v delu 2 Priloge II k uredbi ECB o statističnih postavkah bilance stanja, razvrščen po računovodskih portfeljih. Instrumenti „podrejenega dolga“ predstavljajo podrejeno terjatev do institucije izdajateljice, ki se lahko uveljavi le po tem, ko so vse terjatve z višjim statusom poravnane.

101. „Akumulirane spremembe poštene vrednosti zaradi sprememb lastnega kreditnega tveganja“ vključujejo vse navedene akumulirane spremembe poštene vrednosti ne glede na to, ali so pripoznane v poslovnem izidu ali v drugem vseobsegajočem donosu.

102. Zunajbilančne izpostavljenosti vključujejo zunajbilančne postavke iz Priloge I k CRR. V predlogah 9.1, 9.1.1 in 9.2 se vse zunajbilančne izpostavljenosti, ki so navedene v Prilogi I k CRR, razčlenijo na zaveze iz kreditov, finančna poroštva in druge zaveze.

103. Informacije o prevzetih obveznostih iz kreditov, prejetih obvezah iz kreditov, danih in prejetih finančnih poroštvih ter drugih prevzetih obveznostih in prejetih obvezah vključujejo preklicne in nepreklicne obveze.

104. Prevzete obveznosti iz kreditov, dana finančna poroštva in druge prevzete obveznosti iz Priloge I k CRR so lahko instrumenti iz področja uporabe MSRP 9, če se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ali če se zanje uporabljajo zahteve glede oslabitve iz MSRP 9, kot tudi instrumenti, ki spadajo v področje uporabe MRS 37 ali MSRP 4.

105. V skladu z MSRP se prevzete obveznosti iz kreditov, dana finančna poroštva in druge prevzete obveznosti poročajo v predlogi 9.1.1, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

106. Obveznosti, ki se pripoznajo kot kreditne izgube za dana finančna poroštva in prevzete obveznosti iz točk (a) in (c) odstavka 105 tega dela te priloge, se poročajo kot rezervacije ne glede na uporabljena merila za merjenje.

107. Institucije, ki uporabljajo MSRP, poročajo nominalni znesek in rezervacije instrumentov, za katere veljajo zahteve glede oslabitve iz MSRP 9, vključno s tistimi, ki se merijo po začetni nabavni vrednosti, zmanjšani za pripoznane kumulativne prihodke, razčlenjeno na skupine za namen oslabitev, razen če se šteje, da imajo ob začetnem pripoznanju poslabšano kreditno kakovost skladno z opredelitvijo kupljenih ali izdanih (ustvarjenih) finančnih sredstev iz Priloge A k MSRP 9. Za te izpostavljenosti se nominalni znesek in rezervacije poročajo ločeno, izven skupin za namen oslabitev, v predlogi 9.1.1.

108. V predlogi 9.1.1 se sporoči samo nominalni znesek zaveze, če dolžniški instrument vključuje tako bilančni instrument kot zunajbilančno sestavino. Če poročajoče podjetje ne more ločiti pričakovanih kreditnih izgub pri bilančnih in zunajbilančnih sestavinah, se pričakovane kreditne izgube za zavezo poročajo skupaj z akumulirano oslabitvijo bilančne sestavine. Če skupne pričakovane kreditne izgube presegajo bruto knjigovodsko vrednost dolžniškega instrumenta, se preostalo stanje pričakovanih kreditnih izgub poroča kot rezervacija v ustreznem stolpcu v predlogi 9.1.1 (MSRP 9, 5.5.20. člen, in MSRP 7, B8.E člen).

109. Finančno poroštvo ali zaveza za zagotovitev kredita po obrestni meri, ki je nižja od tržne obrestne mere, ki se meri v skladu s 4.2.1.(d) členom MSRP 9, in za katerega oziroma katero se popravek vrednosti za izgubo določi v skladu z oddelkom 5.5 MSRP 9, se poroča v ustreznem stolpcu.

110. Če se zaveze iz kreditov, finančna poroštva in druge zaveze merijo po pošteni vrednosti v skladu z MSRP 9, institucije v predlogi 9.1.1 poročajo nominalni znesek in akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja teh finančnih poroštev in zavez v za to namenjenih stolpcih. „Akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja“ se poročajo z uporabo meril iz odstavka 69 tega dela.

111. Nominalni znesek in rezervacije drugih zavez ali poroštev, ki spadajo v področje uporabe MRS 37 ali MSRP 4, se poročajo v za to namenjenih stolpcih.

112. Institucije, ki poročajo v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, v predlogi 9.1 sporočijo nominalni znesek zavez in finančnih poroštev iz odstavkov 102 in 103 ter znesek rezervacij, ki se morajo vzdrževati za te zunajbilančne izpostavljenosti.

113. „Zaveze iz kreditov“ so trdne zaveze glede zagotovitve kredita pod vnaprej določenimi pogoji, razen v primeru izvedenih finančnih instrumentov, ker se ti lahko poravnajo z denarnimi sredstvi ali z izročitvijo ali izdajo drugega finančnega instrumenta. Kot „zaveze iz kreditov“ se razvrstijo naslednje postavke iz Priloge I k CRR:

114. „Finančna poroštva“ so pogodbe, v skladu s katerimi mora izdajatelj opraviti določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačila v prvotnem ali spremenjenem roku dolžniškega instrumenta, vključno s poroštvi, ki se zagotovijo za druga finančna poroštva. V skladu z MSRP morajo te pogodbe izpolnjevati opredelitev pogodbe o finančnem poroštvu iz 2.1.(e) člena MSRP 9 in Priloge A k MSRP 4. Kot „finančna poroštva“ se razvrstijo naslednje postavke iz Priloge I k CRR:

115. „Druge zaveze“ vključujejo naslednje postavke iz Priloge I k CRR:

116. V skladu z MSRP se v bilanci stanja pripoznajo naslednje postavke, ki se zato ne smejo poročati kot zunajbilančne izpostavljenosti:

117. Postavka „od tega: nedonosne“ vključuje nominalni znesek prevzetih obveznosti iz kreditov, danih finančnih poroštev in drugih prevzetih obveznosti, ki se štejejo za nedonosne v skladu z odstavki 213 do 239 tega dela.

118. Pri prevzetih obveznostih iz kreditov, danih finančnih poroštvih in drugih prevzetih obveznostih je „nominalni znesek“ znesek, ki najbolje predstavlja največjo izpostavljenost institucije kreditnemu tveganju, pri čemer se ne upoštevajo prejeta zavarovanja ali druge kreditne izboljšave. Zlasti pri danih finančnih poroštvih je nominalni znesek najvišji znesek, ki bi ga moral plačati subjekt, če bi bilo poroštvo unovčeno. Pri zavezah iz kreditov je nominalni znesek neizkoriščeni znesek, za katerega se je institucija zavezala, da ga bo posodila. Nominalni zneski so vrednosti izpostavljenosti, preden se uporabijo konverzijski faktorji in tehnike zmanjševanja kreditnega tveganja.

119. V predlogi 9.2 je pri prejetih obvezah iz kreditov nominalni znesek celoten neizkoriščeni znesek, za katerega se je nasprotna stranka obvezala, da ga bo posodila instituciji. Pri drugih prejetih obvezah je nominalni znesek celoten znesek, za katerega se je obvezala druga stranka v poslu. Pri prejetih finančnih poroštvih je „najvišji znesek poroštva, ki se lahko upošteva“, najvišji znesek, ki bi ga nasprotna stran morala plačati, če bi bilo poroštvo unovčeno. Če je prejeto finančno poroštvo izdal več kot en dajalec poroštva, se zajamčeni znesek v tej predlogi poroča le enkrat; zajamčeni znesek se dodeli tistemu dajalcu poroštva, ki je pomembnejši za zmanjševanje kreditnega tveganja.

120. Za namene predlog 10 in 11 se izvedeni finančni instrumenti štejejo kot izvedeni finančni instrumenti za varovanje, če se uporabljajo v razmerjih varovanja pred tveganjem, ki izpolnjujejo pogoje za to, v skladu z MSRP ali relevantnimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, ali kot v posesti za trgovanje v drugih primerih.

121. Knjigovodska vrednost in hipotetični znesek izvedenih finančnih instrumentov v posesti za trgovanje, vključno z ekonomskimi varovanji, in izvedenih finančnih instrumentov v posesti za obračunavanje varovanja pred tveganjem se poročajo razčlenjeno po vrsti z njimi povezanih tveganj, vrsti trga in vrsti produkta v predlogah 10 in 11. Institucije izvedene finančne instrumente v posesti za obračunavanje varovanja pred tveganjem poročajo tudi razčlenjene po vrsti varovanja. Informacije o neizvedenih instrumentih varovanja se poročajo ločeno in razčlenjene po vrstah varovanj.

122. V skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se vsi izvedeni finančni instrumenti poročajo v teh predlogah ne glede na to, ali so pripoznani v bilanci stanja ali ne v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP.

123. Razčlenitev knjigovodske vrednosti, poštene vrednosti in hipotetičnega zneska izvedenih finančnih instrumentov za varovanje in trgovanje po računovodskih portfeljih in vrstah varovanja se izvede ob upoštevanju računovodskih portfeljev in vrst varovanja, ki veljajo za MSRP ali nacionalne GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, odvisno od tega, kateri okvir se uporablja za poročajoče podjetje.

124. Izvedeni finančni instrumenti za varovanje in trgovanje, ki se v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank merijo po nabavni vrednosti ali LOCOM, se navedejo ločeno.

125. Predloga 11 vključuje instrumente varovanja in varovane postavke ne glede na računovodski standard, ki se uporablja za pripoznanje razmerja varovanja pred tveganjem, ki izpolnjuje pogoje za to, vključno s primeri, ko se to razmerje varovanja nanaša na neto pozicijo. Če se je institucija odločila, da bo za obračunavanje varovanja pred tveganjem še naprej uporabljala MRS 39 (MSRP 9, 7.2.21. člen), se sklicevanja in poimenovanja vrst varovanj pred tveganjem in računovodskih portfeljev berejo kot ustrezna sklicevanja in poimenovanja iz 9. člena MRS 39: „finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa“ se nanašajo na „za prodajo razpoložljiva finančna sredstva“, „finančna sredstva po odplačni vrednosti“ pa zajemajo „v posesti do zapadlosti“ in „posojila in terjatve“.

126. Izvedeni finančni instrumenti, vključeni v hibridne instrumente, ki so ločeni od gostiteljske pogodbe, se poročajo v predlogah 10 in 11 glede na značilnosti izvedenega finančnega instrumenta. Znesek gostiteljske pogodbe ni vključen v te predloge. Vendar, če je hibridni instrument merjen po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se pogodba poroča kot celota, vgrajeni izvedeni finančni instrumenti pa se ne poročajo v predlogah 10 in 11.

127. Zaveze, ki štejejo za izvedene finančne instrumente (MSRP 9, 2.3.(b) člen) in kreditne izvedene finančne instrumente, ki ne ustrezajo opredelitvi finančnega poroštva iz odstavka 114 tega dela te priloge, se poročajo v predlogah 10 in 11 ob upoštevanju iste razčlenitve kot pri drugih izvedenih finančnih instrumentih, ne poročajo pa se v predlogi 9.

128. Knjigovodska vrednost neizvedenih finančnih sredstev ali neizvedenih finančnih obveznosti, pripoznanih kot instrumentov varovanja ob uporabi MSRP ali ustreznih nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, se poroča ločeno v predlogi 11.3.

129. Vsi izvedeni finančni instrumenti se razvrstijo v eno od naslednjih kategorij tveganja:

130. Če na izvedeni finančni instrument vpliva več kot ena vrsta osnovnega tveganja, se instrument razporedi v najbolj občutljivo vrsto tveganja. Pri izvedenih finančnih instrumentih, ki so izpostavljeni več vrstam tveganja, se v primeru negotovosti posli razvrstijo po naslednjem vrstnem redu:

131. V skladu z MSRP je „knjigovodska vrednost“ za vse izvedene finančne instrumente (instrumente varovanja ali instrumente trgovanja) poštena vrednost. Izvedeni finančni instrumenti s pozitivno pošteno vrednostjo (več kot nič) so „finančna sredstva“, izvedeni finančni instrumenti z negativno pošteno vrednostjo (manj kot nič) pa so „finančne obveznosti“. „Knjigovodska vrednost“ se sporoči ločeno za izvedene finančne instrumente s pozitivno pošteno vrednostjo („finančna sredstva“) in za izvedene finančne instrumente z negativno pošteno vrednostjo („finančne obveznosti“). Na datum začetnega pripoznanja je izveden finančni instrument glede na svojo začetno pošteno vrednost razvrščen kot „finančno sredstvo“ ali „finančna obveznost“. Po začetnem pripoznanju, ko se poštena vrednost izvedenega finančnega instrumenta poveča ali zmanjša, lahko pogoji izmenjave postanejo za institucijo ugodni (izvedeni finančni instrument se tako razvrsti kot „finančno sredstvo“) ali neugodni (izvedeni finančni instrument se razvrsti kot „finančna obveznost“). Knjigovodska vrednost izvedenih finančnih instrumentov za varovanje je njihova celotna poštena vrednost, vključno s sestavinami te poštene vrednosti, ki niso določene za instrumente za varovanje, kadar je relevantno.

132. Institucije poročevalke poleg knjigovodskih vrednosti, kot so opredeljene v odstavku 27 dela 1 te priloge, poročajo tudi poštene vrednosti v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank za vse izvedene finančne instrumente ne glede na to, ali jih je glede na nacionalne GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank treba knjižiti v bilanci stanja ali zunaj nje.

133. „Hipotetični znesek“ je bruto nominalni znesek vseh poslov, ki so bili sklenjeni in na referenčni datum še niso bili poravnani, ne glede na to, ali ti posli vodijo do izpostavljenosti v izvedenih finančnih instrumentih, ki se knjižijo v bilanci stanja. Pri določanju hipotetičnega zneska se upošteva naslednje:

134. Stolpec „hipotetični znesek“ izvedenih finančnih instrumentov vključuje za vsako vrstično postavko vsoto hipotetičnih zneskov vseh pogodb, v katerih je institucija nasprotna stranka, ne glede na to, ali se izvedeni finančni instrumenti štejejo za sredstva ali obveznosti v bilanci stanja ali se knjižijo zunaj bilance stanje. Vsi hipotetični zneski se sporočijo ne glede na to, ali je poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov pozitivna, negativna ali enaka nič. Pobot med hipotetičnimi zneski ni dovoljen.

135. „Hipotetični znesek“ se sporoči razčlenjen na „skupaj“ in „od tega: prodano“ za vrstične postavke: „opcije OTC“, „opcije organiziranega trga“, „kredit“, „blago“ in „drugo“. Postavka „od tega: prodano“ vključuje hipotetične zneske (izvršilna cena) pogodb, v katerih imajo nasprotne stranke (imetniki opcij) institucije (prodajalec opcije) pravico do uveljavitve opcije, in, za postavke v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti s kreditnim tveganjem, hipotetične zneske pogodb, v katerih institucija (prodajalec zavarovanja) proda (daje) zavarovanje nasprotnim strankam (kupcem zavarovanja).

136. Posel se razporedi kot posel „OTC“ ali posel „organiziranega trga“ na podlagi narave trga, na katerem se izvede, in ne na podlagi tega, ali se mora zanj obvezno opraviti kliring. „Organizirani trg“ je regulirani trg v smislu člena 4(1)(92) CRR. Zato poročajoče podjetje, kadar sklene pogodbo o izvedenem finančnem instrumentu na trgu OTC, za katero je obvezen centralni kliring, ta izvedeni finančni instrument razvrsti kot posel „OTC“ in ne kot posel „organiziranega trga“.

137. Izvedeni finančni instrumenti, ki se posedujejo za namene varovanja pred tveganjem, vendar ne izpolnjujejo meril za učinkovite (MRS 39: dejanske) instrumente za varovanje v skladu z MSRP 9, v skladu z MRS 39, kadar se ta uporablja za namene obračunavanja varovanja pred tveganjem, ali v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, se poročajo v predlogi 10 kot „ekonomska varovanja“. To se uporablja tudi za vse naslednje primere:

138. Postavka „ekonomska varovanja“ ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov za trgovanje za lastni račun.

139. Izvedeni finančni instrumenti, ki ustrezajo opredelitvi „ekonomskih varovanj“, se sporočijo ločeno v predlogi 10 za vsako vrsto tveganja.

140. Kreditni izvedeni finančni instrumenti, uporabljeni za obvladovanje kreditnega tveganja celotnega ali dela finančnega instrumenta, ki je določen za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ob začetnem pripoznanju ali pozneje oziroma medtem ko je nepripoznan v skladu z oddelkom 6.7 MSRP 9, se poročajo v za to namenjeni vrstici v predlogi 10 pri kreditnem tveganju. Druga ekonomska varovanja pred kreditnim tveganjem, za katera poročajoče podjetje ne uporablja oddelka 6.7 MSRP 9, se poročajo ločeno.

141. Knjigovodska vrednost in skupni hipotetični znesek izvedenih finančnih instrumentov v posesti za trgovanje in tudi izvedenih finančnih instrumentov v posesti za obračunavanje varovanja pred tveganjem, s katerimi se trguje na trgu OTC, se sporočita razčlenjena po nasprotnih strankah z uporabo naslednjih kategorij:

142. Vsi izvedeni finančni instrumenti OTC, ne glede na to, s katero vrsto tveganja so povezani, se razčlenijo po teh nasprotnih strankah.

143. Kadar nacionalni GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank zahtevajo razporeditev izvedenih finančnih instrumentov za varovanje v različne kategorije varovanj, se izvedeni finančni instrumenti za varovanje poročajo ločeno za vsako od ustreznih kategorij: „varovanja poštene vrednosti“, „varovanja denarnih tokov“, „varovanja po nabavni vrednosti“, „varovanje neto naložb v kapital družb v tujini“, „varovanja poštene vrednosti portfelja pred obrestnim tveganjem“ in „varovanja denarnih tokov portfelja pred obrestnim tveganjem“.

144. Kadar je relevantno v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, se „varovanja po nabavni vrednosti“ nanašajo na kategorijo varovanja, pri kateri se izvedeni finančni instrument za varovanje načeloma meri po nabavni vrednosti.

145. Za neizvedene instrumente za varovanje je znesek, ki se poroča, knjigovodska vrednost teh neizvedenih instrumentov za varovanje v skladu s pravili merjenja iz MSRP ali nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, ki veljajo za računovodske portfelje, v katere spadajo. Za neizvedene instrumente za varovanje se „hipotetični znesek“ ne poroča.

146. Knjigovodska vrednost varovanih postavk v varovanju poštene vrednosti, pripoznana v izkazu finančnega položaja, se razčleni po računovodskih portfeljih in vrstah tveganja, pred katerim se varuje, za varovana finančna sredstva in varovane finančne obveznosti. Če se finančni instrument varuje pred več kot enim tveganjem, se poroča pod vrsto tveganja, pod katero se poroča instrument za varovanje v skladu z odstavkom 129.

147. „Mikro varovanja“ so tista varovanja, ki niso varovanja portfelja pred obrestnim tveganjem v skladu z 89.A členom MRS 39. Mikro varovanja vključujejo varovanja v celoti izravnanih neto pozicij v skladu z oddelkom 6.6.6 MSRP 9.

148. „Prilagoditve varovanja pri mikro varovanjih“ vključujejo vse prilagoditve varovanja za vsa mikro varovanja, kot so opredeljena v odstavku 147.

149. „Prilagoditve varovanja, vključene v knjigovodsko vrednost sredstev/obveznosti“ so akumulirani znesek dobičkov in izgub pri varovanih postavkah, s katerimi se je prilagodila knjigovodska vrednost teh postavk in ki so se pripoznali v poslovnem izidu. Prilagoditve varovanja za varovane postavke, ki so lastniški instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, se poročajo v predlogi 1.3. Prilagoditve varovanja za nepripoznane trdne zaveze ali njihovo sestavino se ne poročajo.

150. „Preostale prilagoditve za prekinjena mikro varovanja, vključno z varovanji neto pozicij“ vključujejo tiste prilagoditve varovanja, ki se po prekinitvi razmerja varovanja in koncu prilagajanja varovanih postavk za dobičke in izgube iz varovanja še naprej amortizirajo v poslovni izid prek preračunane efektivne obrestne mere za varovane postavke, merjene po odplačni vrednosti, ali v znesek, ki predstavlja prej pripoznani kumulativni dobiček ali izgubo iz varovanja za varovana sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.

151. Če skupina finančnih sredstev ali finančnih obveznosti, vključno s skupino finančnih sredstev ali finančnih obveznosti, ki sestavlja neto pozicijo, izpolnjuje pogoje za varovano postavko, se finančna sredstva in finančne obveznosti, ki sestavljajo to skupino, poročajo po njihovi knjigovodski vrednosti na bruto osnovi, preden se izvede pobot med instrumenti znotraj skupine, pod postavko „sredstva ali obveznosti, vključene v varovanje neto pozicije (pred pobotom)“.

152. „Varovane postavke v varovanju portfelja pred obrestnim tveganjem“ vključujejo finančna sredstva in finančne obveznosti, vključene v varovanje poštene vrednosti izpostavljenosti portfelja finančnih sredstev ali finančnih obveznosti obrestnemu tveganju. Ti finančni instrumenti se poročajo po njihovi knjigovodski vrednosti na bruto osnovi, preden se izvede pobot med instrumenti znotraj portfelja.

153. Predloga 12.0 vsebuje uskladitev začetnih in končnih stanj konta popravkov vrednosti za finančna sredstva, merjena z metodami na podlagi nabavne vrednosti, in za finančna sredstva, merjena z drugimi metodami ali po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala, če se v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank zahteva, da se za ta sredstva uporabljajo oslabitve (vključno s stanji na računih pri centralnih bankah in vlogami na vpogled pri bankah). Prilagoditve vrednosti pri sredstvih, merjenih po nižji izmed nabavne ali tržne vrednosti, se ne poročajo v predlogi 12.0.

154. „Povečanja zaradi zneskov, namenjenih za ocenjene kreditne izgube v zadevnem obdobju“ se poročajo, če za glavno kategorijo sredstev ali nasprotno stranko ocena oslabitve v zadevnem obdobju povzroči pripoznanje neto odhodkov, tj. pri dani kategoriji ali nasprotni stranki povečanja oslabitev v zadevnem obdobju presegajo njihova zmanjšanja. „Zmanjšanja zaradi zneskov, razveljavljenih za ocenjene kreditne izgube v zadevnem obdobju“ se sporočijo, če za glavno kategorijo sredstev ali nasprotno stranko ocena oslabitve v zadevnem obdobju povzroči pripoznanje neto prihodkov, tj. pri dani kategoriji ali nasprotni stranki zmanjšanja oslabitev v zadevnem obdobju presegajo njihova povečanja.

155. Spremembe zneskov popravkov vrednosti zaradi poplačila in odtujitve finančnih sredstev se poročajo pod „drugimi prilagoditvami“. Odpisi se poročajo v skladu z odstavki 72 do 74.

156. Predloga 12.1 vsebuje uskladitev začetnih in končnih stanj konta popravkov vrednosti za finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti in po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, razčlenjenih po skupinah za namen oslabitev, po instrumentih (vključno s stanji na računih pri centralnih bankah in vlogami na vpogled pri bankah) in po nasprotnih strankah. V predlogi se poroča ločena uskladitev za kupljena ali izdana (ustvarjena) finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo.

157. Rezervacije za zunajbilančne izpostavljenosti, za katere veljajo zahteve glede oslabitve iz MSRP 9, se poročajo po skupinah za namen oslabitev in ločeno za kupljene ali izdane (ustvarjene) izpostavljenosti s poslabšano kreditno kakovostjo. Oslabitve za zaveze iz kreditov se poročajo kot rezervacije samo takrat, ko se ne obravnavajo skupaj z oslabitvijo bilančnih sredstev v skladu s 7.B8.E členom MSRP 9 in odstavkom 108 tega dela. Spremembe rezervacij za zaveze iz kreditov in finančna poroštva, ki se merijo v skladu z MRS 37, in finančna poroštva, ki se obravnavajo kot zavarovalne pogodbe v skladu z MSRP 4, se ne poročajo v tej predlogi, ampak v predlogi 43. Spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja pri zavezah in finančnih poroštvih, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9, se ne poročajo v tej predlogi ampak pod postavko „dobički ali (–) izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, neto“ v skladu z odstavkom 50 tega dela.

158. Postavki „od tega: popravki vrednosti, izmerjeni na skupinski osnovi“ in „od tega: popravki vrednosti, izmerjeni na posamični osnovi“ vključujeta spremembe kumulativnega zneska oslabitve v zvezi s finančnimi sredstvi, ki so se merile na skupinski oziroma posamični osnovi.

159. „Povečanja zaradi izdaje in pridobitve“ vključujejo znesek povečanj pričakovanih izgub, obračunanih ob začetnem pripoznanju izdanih ali pridobljenih finančnih sredstev. To povečanje popravka vrednosti se poroča na prvi referenčni datum poročanja po izdaji ali pridobitvi teh finančnih sredstev. Povečanja ali zmanjšanja pričakovanih izgub pri teh finančnih sredstvih po njihovem začetnem pripoznanju se poročajo v drugih stolpcih. Izdana ali pridobljena sredstva vključujejo sredstva, ki izhajajo iz črpanja prevzetih zunajbilančnih obveznosti.

160. „Zmanjšanja zaradi odprave pripoznanja“ vključujejo znesek sprememb popravkov vrednosti zaradi odprave pripoznanja celotnih finančnih sredstev v referenčnem obdobju poročanja zaradi razlogov, ki niso povezani z odpisom, kot so med drugim prenosi tretjim osebam ali iztek pogodbenih pravic zaradi popolnega poplačila, odtujitev teh finančnih sredstev ali njihov prenos v drug računovodski portfelj. Sprememba popravka vrednosti se pripozna v tem stolpcu na prvi referenčni datum poročanja po poplačilu, odtujitvi ali prenosu. Za zunajbilančne izpostavljenosti ta postavka vključuje tudi zmanjšanja oslabitev, ker je zunajbilančna postavka postala sredstvo v bilanci stanja.

161. „Spremembe zaradi spremembe kreditnega tveganja (neto)“ vključujejo neto znesek sprememb pričakovanih izgub na koncu referenčnega obdobja poročanja zaradi povečanja ali zmanjšanja kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja ne glede na to, ali so te spremembe povzročile prenos finančnega sredstva v drugo skupino ali ne. V tem stolpcu se poroča učinek na popravek vrednosti kot posledica povečanja ali zmanjšanja zneska finančnih sredstev zaradi prihodkov od natečenih obresti in plačanih obresti. Ta postavka vključuje tudi učinek minevanja časa na pričakovane izgube, izračunane v skladu s 5.4.1.(a) in (b) členom MSRP 9. Spremembe ocen zaradi posodobitev ali pregleda parametrov tveganja in sprememb gospodarskih podatkov za prihodnost se prav tako poročajo v tem stolpcu. Spremembe pričakovanih izgub zaradi delnega poplačila izpostavljenosti v obliki obrokov se poročajo v tem stolpcu z izjemo zadnjega obroka, ki se poroča pod postavko „Zmanjšanja zaradi odprave pripoznanja“.

162. Vse spremembe pričakovanih kreditnih izgub v zvezi z obnavljajočimi se izpostavljenostmi se poročajo pod postavko „spremembe zaradi spremembe kreditnega tveganja (neto)“ razen sprememb, povezanih z odpisi in posodobitvami metodologije, ki jo institucija uporablja za ocenjevanje kreditnih izgub. Obnavljajoče se izpostavljenosti so izpostavljenosti, pri katerih lahko neporavnani saldi strank nihajo na podlagi njihove odločitve o črpanju in vračilu sredstev do omejitve, ki jo določi institucija.

163. „Spremembe zaradi posodobitve metodologije ocenjevanja institucije (neto)“ vključujejo spremembe zaradi posodobitev metodologije, ki jo institucija uporablja za ocenjevanje pričakovanih izgub, ker so se spremenili obstoječi ali razvili novi modeli za ocenjevanje oslabitev. Posodobitve metodologije zajemajo tudi učinek sprejetja novih standardov. Spremembe metodologije, zaradi katerih se spremeni skupina za namen oslabitev sredstva, se v celoti obravnavajo kot sprememba modela. Spremembe ocen zaradi posodobitev ali pregleda parametrov tveganja in sprememb gospodarskih podatkov za prihodnost se ne poročajo v tem stolpcu.

164. Poročanje sprememb pričakovanih izgub pri spremenjenih sredstvih (MSRP 9, 5.4.3. člen in Priloga A) je odvisno od vrste spremembe v skladu z naslednjim:

165. Odpisi se poročajo v skladu z odstavki 72 do 74 tega dela te priloge in v skladu z naslednjim:

166. „Druge prilagoditve“ vključujejo vse zneske, ki niso sporočeni v prejšnjih stolpcih, vključno s prilagoditvami pričakovanih izgub zaradi tečajnih razlik, če je to skladno s poročanjem učinka tečajnih razlik v predlogi 2.

166i. „Dobički/izgube ob odpravi pripoznanja dolžniških instrumentov“ vključujejo razliko med knjigovodsko vrednostjo finančnih sredstev, izmerjeno na datum odprave pripoznanja, in prejetim nadomestilom.

167. V predlogi 12.2 se za finančna sredstva, vključena v računovodske portfelje, in zunajbilančne izpostavljenosti, ki niso kupljene ali izdane (ustvarjene) finančne izpostavljenosti s poslabšano kreditno kakovostjo, za katere veljajo zahteve glede oslabitve iz MSRP 9, poročata bruto knjigovodska vrednost oziroma nominalni znesek, ki sta bila prenesena med skupinami za namen oslabitev v referenčnem obdobju poročanja.

168. Poroča se samo bruto knjigovodska vrednost ali nominalni znesek teh finančnih sredstev oziroma zunajbilančnih izpostavljenosti, ki so v drugačni skupini za namen oslabitev na referenčni datum poročanja, kot so bili na začetku poslovnega leta oziroma ob začetnem pripoznanju. Pri bilančnih izpostavljenostih, za katere oslabitev, sporočena v predlogi 12.1, vključuje zunajbilančno sestavino (MSRP 9, 5.5.20. člen, in MSRP 7, B8.E člen), se upošteva sprememba skupine bilančne in zunajbilančne sestavine.

169. Za poročanje prenosov, do katerih je prišlo v poslovnem letu, se za finančna sredstva ali zunajbilančne izpostavljenosti, pri katerih se je od začetka poslovnega leta oziroma od začetnega pripoznanja večkrat spremenila skupina za namen oslabitev, poroča, da so se prenesli iz skupine za namen oslabitev, v kateri so bili na začetku poslovnega leta ali ob začetnem pripoznanju, v skupino za namen oslabitev, v katero so vključeni na referenčni datum poročanja.

170. Bruto knjigovodska vrednost oziroma nominalni znesek, ki se poroča v predlogi 12.2, je bruto knjigovodska vrednost oziroma nominalni znesek na datum poročanja ne glede na to, ali je bil ta znesek na datum prenosa višji ali nižji.

171. Zavarovanja in poroštva za kritje kreditov in drugih finančnih sredstev, vključenih v računovodske portfelje, se neodvisno od njihove pravne oblike sporočijo glede na vrsto zastav (krediti, zavarovani z nepremičninami, in drugi zavarovani krediti) ter glede na prejeta finančna poroštva. Krediti in druga finančna sredstva se razčlenijo po nasprotnih strankah in namenu. V postavki „od tega: nedonosni“ se krediti in druga finančna sredstva poročajo, kot je določeno v odstavkih 213 do 239 ali 260 tega dela.

172. V predlogi 13.1 se sporoči „najvišji znesek zavarovanja ali poroštva, ki se lahko upošteva“. Vsota zneskov finančnega poroštva in/ali zavarovanja, prikazanih v ustreznih stolpcih predloge 13.1, ne sme presegati knjigovodske vrednosti zadevnega kredita.

173. Za poročanje kreditov in drugih finančnih sredstev glede na vrsto zastave se uporabljajo naslednje opredelitve:

174. Za kredite in druga finančna sredstva, ki imajo hkrati več vrst zavarovanja ali poroštva, se „najvišji znesek zavarovanja ali poroštva, ki se lahko upošteva“ razvrsti v skladu z njegovo kakovostjo, pri čemer se začne s tistim z najboljšo kakovostjo. Za kredite, zavarovane z nepremičninami, se zavarovanje z nepremičninami vedno poroča prvo ne glede na njegovo kakovost v primerjavi z drugim zavarovanjem. Če „najvišji znesek zavarovanja ali poroštva, ki se lahko upošteva“ presega vrednost zavarovanja z nepremičninami, se njegova preostala vrednost razvrsti med druge vrste zavarovanja in poroštev v skladu z njegovo kakovostjo, pri čemer se začne s tistim z najboljšo kakovostjo.

175. Ta predloga se uporablja za poročanje informacij o zavarovanju, ki je bilo pridobljeno med začetkom in koncem referenčnega obdobja ter ostane pripoznano v bilanci stanja na referenčni datum. Zavarovanje s premoženjem, pridobljeno s priposestvovanjem, vključuje sredstva, ki jih dolžnik ni zastavil kot zavarovanje, ampak so se pridobila v zamenjavo za odpis dolga, in sicer prostovoljno ali v okviru pravnega postopka. Vrste zavarovanja s premoženjem so tiste iz odstavka 173, z izjemo tistih iz točke (b)(i) navedenega odstavka.

175i. „Vrednost ob začetnem pripoznanju“ pomeni bruto knjigovodsko vrednost zavarovanja, pridobljenega s priposestvovanjem, v trenutku začetnega pripoznanja v bilanci stanja institucije poročevalke.

175ii. „Akumulirane negativne spremembe“ so razlika, na ravni posamezne postavke zavarovanja s premoženjem, med vrednostjo zavarovanja s premoženjem ob začetnem pripoznanju in knjigovodsko vrednostjo na referenčni datum poročanja, če je razlika negativna.

176. Zavarovanje s premoženjem, pridobljeno s priposestvovanjem, ki na referenčni datum ostane pripoznano v bilanci stanja, ne glede na trenutek pridobitve, se poroča v predlogi 13.3.1. Vključi se zavarovanje s premoženjem, pridobljeno s priposestvovanjem, ki je razvrščeno kot „opredmetena osnovna sredstva“, in drugo zavarovanje s premoženjem, pridobljeno s priposestvovanjem. Zavarovanje s premoženjem, pridobljeno s priposestvovanjem, vključuje sredstva, ki jih dolžnik ni zastavil kot zavarovanje, ampak so se pridobila v zamenjavo za odpis dolga, in sicer prostovoljno ali v okviru pravnega postopka.

177. Institucije sporočijo vrednost finančnih instrumentov, merjeno po pošteni vrednosti v skladu s hierarhijo iz 72. člena MSRP 13. Kadar nacionalni GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank zahtevajo razporeditev sredstev, merjenih po pošteni vrednosti, med različne ravni poštene vrednosti, institucije, ki uporabljajo nacionalne GAAP, prav tako poročajo po tej predlogi.

178. „Sprememba poštene vrednosti v zadevnem obdobju“ vključuje dobičke ali izgube iz ponovnega merjenja instrumentov v skladu z MSRP 9, MSRP 13 ali nacionalnimi GAAP, kjer je relevantno, v zadevnem obdobju, ki na datum poročanja še vedno obstajajo. Sporočijo se isti dobički in izgube kot tisti za vključitev v izkaz poslovnega izida ali, kjer je relevantno, izkaz vseobsegajočega donosa, torej se sporočijo zneski pred davki.

179. „Akumulirana sprememba poštene vrednosti pred obdavčitvijo“ vključuje znesek dobičkov ali izgub iz ponovnega merjenja instrumentov, akumuliran od začetnega pripoznanja do referenčnega datuma.

180. Predloga 15 vključuje informacije o prenesenih finančnih sredstvih, ki delno ali v celoti niso primerna za odpravo pripoznanja, ter finančna sredstva, katerih pripoznanje se v celoti odpravi in za katere institucija ohrani pravice servisiranja.

181. S tem povezane obveznosti se sporočijo v skladu s portfeljem, v katerem so bila zadevna prenesena finančna sredstva vključena na strani sredstev, in ne v skladu s portfeljem, v katerem so bila vključena na strani obveznosti.

182. Stolpec „sredstva, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno za kapitalske namene“ vključuje knjigovodsko vrednost finančnih sredstev, ki so bila pripoznana za računovodske namene, vendar je bilo njihovo pripoznanje odpravljeno za bonitetne namene, ker jih institucija obravnava kot pozicije v listinjenju za kapitalske namene v skladu s členi 109, 243 in 244 CRR.

183. „Pogodbe o začasni prodaji“ (repo posli) so posli, v katerih institucija prejme denarna sredstva v zameno za finančna sredstva, prodana po dani ceni, pri čemer se zaveže, da bo ponovno kupila ista (ali enaka) sredstva po fiksni ceni na dogovorjen datum v prihodnosti. Posli, ki vključujejo začasen prenos zlata v zameno za zavarovanje z denarnimi sredstvi, se prav tako štejejo za „pogodbe o začasni prodaji“ (repo posle). Zneski, ki jih prejme institucija v zameno za finančna sredstva, prenesena na tretjo osebo („začasni pridobitelj“), se razvrstijo pod „pogodbe o začasni prodaji“, kadar pri tem obstaja obveznost povratnosti posla in ne le možnost takšne povratnosti. Pogodbe o začasni prodaji vključujejo tudi posle, podobne repo poslom, ki lahko vključujejo:

184. „Pogodbe o začasni prodaji“ (repo posli) in „krediti z začasnim odkupom“ (povratni repo posli) vključujejo denarna sredstva, ki jih je prejela ali posodila institucija.

185. Če je za prenesena finančna sredstva odpravljeno pripoznanje, institucije v poslu listinjenja navedejo dobiček (ali izgubo), ustvarjen na podlagi postavke v izkazu poslovnega izida, ki ustreza „računovodskim portfeljem“, v katere so bila finančna sredstva vključena pred njihovo odpravo pripoznanja.

186. Za izbrane postavke izkaza poslovnega izida se sporočijo dodatne razčlenitve dobičkov (ali prihodkov) in izgub (ali odhodkov).

187. Prihodki iz obresti se razčlenijo v skladu z obojim od naslednjega:

188. Odhodki za obresti se razčlenijo v skladu z obojim od naslednjega:

189. Prihodki iz obresti od finančnih sredstev in finančnih obveznosti z negativno efektivno obrestno mero vključujejo prihodke iz obresti od izvedenih finančnih instrumentov v posesti za trgovanje, dolžniških vrednostnih papirjev, kreditov in drugih finančnih sredstev, kot tudi od vlog, izdanih dolžniških vrednostnih papirjev in drugih finančnih obveznosti z negativno efektivno obrestno mero.

190. Odhodki za obresti od finančnih obveznosti in finančnih sredstev z negativno efektivno obrestno mero vključujejo odhodke za obresti od izvedenih finančnih instrumentov v posesti za trgovanje, vlog, izdanih dolžniških vrednostnih papirjev in drugih finančnih obveznosti, kot tudi od dolžniških vrednostnih papirjev ter kreditov in drugih sredstev z negativno efektivno obrestno mero.

191. Za namene predloge 16.1 se kratke pozicije upoštevajo v drugih finančnih obveznostih. Upoštevajo se vsi instrumenti v različnih portfeljih razen instrumentov, vključenih v postavko „izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem“, ki se ne uporabljajo za varovanje obrestnega tveganja.

192. „Izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem, obrestno tveganje“ vključujejo prihodke in odhodke iz obresti od instrumentov za varovanje pred tveganjem, če varovane postavke ustvarjajo obresti.

193. Kadar se uporablja čista cena, obresti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov v posesti za trgovanje vključujejo zneske v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti v posesti za trgovanje, ki se štejejo za „ekonomska varovanja“, ki so vključena kot prihodki ali odhodki iz obresti, da se popravijo prihodki in odhodki iz naslova pred tveganjem varovanih finančnih instrumentov z ekonomskega, ne pa z računovodskega vidika. V takem primeru se prihodki iz obresti od izvedenih finančnih instrumentov za ekonomsko varovanje poročajo ločeno pod prihodki iz obresti od izvedenih finančnih instrumentov za trgovanje. Časovno porazdeljene provizije ali izravnalna plačila v zvezi s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, merjenimi po pošteni vrednosti in uporabljenimi za obvladovanje kreditnega tveganja dela ali celotnega finančnega instrumenta, ki je ob tej priložnosti določen za merjenje po pošteni vrednosti, se prav tako poročajo med obrestmi od izvedenih finančnih instrumentov v posesti za trgovanje.

194. V skladu z MSRP postavka „od tega: prihodki iz obresti od finančnih sredstev s poslabšano kreditno kakovostjo“ pomeni prihodke iz obresti od finančnih sredstev s poslabšano kreditno kakovostjo, vključno s kupljenimi ali izdanimi (ustvarjenimi) finančnimi sredstvi s poslabšano kreditno kakovostjo, če se slednja štejejo za nedonosna v skladu z odstavkom 215 tega dela. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank postavka vključuje prihodke iz obresti od oslabljenih sredstev s posebnim popravkom vrednosti za oslabitev v zvezi s kreditnim tveganjem.

194i. Postavki „od tega: potrošniški krediti“ in „od tega: stanovanjski krediti“ odražata prihodke in odhodke iz kreditov in drugih finančnih sredstev, kot so opisani v odstavku 88 tega dela.

194ii. Postavki „od tega: obresti iz najemov“ odraža prihodke najemodajalca od obresti na terjatev iz naslova najema (finančni najemi) oziroma odhodke najemnika za obresti na obveznost iz naslova najema.

195. Dobički in izgube iz odprave pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se razčlenijo po vrsti finančnega instrumenta in po računovodskem portfelju. Za vsako postavko se sporoči neto realizirani dobiček ali izguba iz posla, za katerega je bilo odpravljeno pripoznanje. Neto znesek pomeni razliko med realiziranimi dobički in realiziranimi izgubami.

196. Predloga 16.2 se v skladu z MSRP uporablja za finančna sredstva in obveznosti po odplačni vrednosti ter za dolžniške instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se predloga 16.2 uporablja za finančna sredstva, merjena z metodo na podlagi nabavne vrednosti, po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala in v skladu z metodami merjenja, kot je nižja izmed nabavne ali tržne vrednosti. Dobički in izgube iz finančnih instrumentov, razvrščenih kot trgovalni v skladu z ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, se ne poročajo v tej predlogi ne glede na pravila vrednotenja, ki si uporabljajo za te instrumente.

197. Dobički in izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje se razčlenijo glede na vrsto instrumenta, pri tem je vsaka postavka razčlenitve neto realizirani in nerealizirani znesek (dobički minus izgube) finančnega instrumenta.

198. Dobički in izgube iz trgovanja s tujimi valutami na promptnem trgu razen menjave tujih bankovcev in kovancev, se vključijo kot dobički in izgube iz trgovanja. Dobički in izgube iz trgovanja s plemenitimi kovinami ali odprave pripoznanja in ponovnega merjenja se ne vključijo v dobičke in izgube iz trgovanja temveč v „druge poslovne prihodke“ ali „druge poslovne odhodke“ v skladu z odstavkom 316 tega dela.

199. Postavka „od tega: ekonomska varovanja z uporabo možnosti vrednotenja po pošteni vrednosti“ vključuje samo dobičke in izgube iz kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki se uporabljajo za obvladovanje kreditnega tveganja celotnega ali dela finančnega instrumenta, ob tej priložnosti določenega za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z oddelkom 6.7 MSRP 9. Dobički ali izgube zaradi prerazvrstitve finančnih sredstev iz računovodskega portfelja, ki se meri po odplačni vrednosti, v računovodski portfelj sredstev, ki se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ali v računovodski portfelj sredstev v posesti za trgovanje (MSRP 9, 5.6.2. člen), se poročajo pod postavko „od tega: dobički in izgube zaradi prerazvrstitve sredstev, obračunanih po odplačni vrednosti“.

200. Dobički in izgube iz finančnih sredstev in finančnih obveznosti v posesti za trgovanje se prav tako razčlenijo glede na vrsto tveganja. Vsaka postavka razčlenitve je neto realizirani in nerealizirani znesek (dobički minus izgube) osnovnega tveganja (obrestna mera, lastniški kapital, tuja valuta, kredit, blago in drugo), povezanega z izpostavljenostjo, vključno z zadevnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Dobički in izgube iz naslova tečajnih razlik se vključijo v postavko, v katero so vključeni preostali dobički in izgube, nastali na podlagi pretvorjenega instrumenta. Dobički in izgube iz naslova finančnih sredstev in finančnih obveznosti, ki niso izvedeni finančni instrumenti, se v kategorije tveganj vključijo na naslednji način:

201. Dobički in izgube iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, se razčlenijo po vrsti instrumenta. Pri tem je vsaka postavka razčlenitve neto realizirani in nerealizirani znesek (dobički minus izgube) finančnega instrumenta.

202. Dobički ali izgube zaradi prerazvrstitve finančnih sredstev iz računovodskega portfelja, ki se meri po odplačni vrednosti, v računovodski portfelj finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, (MSRP 9, 5.6.2. člen), se poročajo pod postavko „od tega: dobički in izgube zaradi prerazvrstitve sredstev, obračunanih po odplačni vrednosti“.

203. Dobički in izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se razčlenijo po vrsti instrumenta. Institucije sporočijo neto realizirane in nerealizirane dobičke ali izgube ter znesek spremembe poštene vrednosti finančnih obveznosti v zadevnem obdobju zaradi sprememb kreditnega tveganja (lastnega kreditnega tveganja kreditojemalca ali izdajatelja), če se lastno kreditno tveganje ne poroča v drugem vseobsegajočem donosu.

204. Če se kreditni izvedeni finančni instrument, merjen po pošteni vrednosti, uporablja za obvladovanje kreditnega tveganja celotnega ali dela finančnega instrumenta, ob tej priložnosti določenega za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se dobički ali izgube iz finančnega instrumenta ob taki določitvi poročajo pod postavko „od tega: dobički ali (–) izgube ob določitvi finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, za namene varovanja, neto“. Poznejši dobički ali izgube iz teh finančnih instrumentov se poročajo pod postavko „od tega: dobički ali (–) izgube po določitvi finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, za namene varovanja, neto“.

205. Vsi dobički in izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem razen prihodkov ali odhodkov iz obresti, kadar se uporablja čista cena, se razčlenijo po vrsti obračunavanja varovanja pred tveganjem: varovanje poštene vrednosti pred tveganjem, varovanje denarnega toka in varovanje neto naložb v kapital družb v tujini. Dobički in izgube v zvezi z varovanjem poštene vrednosti pred tveganjem se razčlenijo na instrument varovanja in na pred tveganjem varovano postavko. Dobički in izgube iz instrumentov za varovanje ne vključujejo dobičkov in izgub, povezanih z elementi instrumentov za varovanje, ki niso določeni za instrumente za varovanje pred tveganjem v skladu s 6.2.4. členom MSRP 9. Tisti instrumenti za varovanje, ki niso tako določeni, se poročajo v skladu z odstavkom 60 tega dela. Dobički in izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem vključujejo tudi dobičke in izgube iz varovanja skupine postavk z izravnalnimi pozicijami tveganja (varovanja neto pozicije).

206. „Spremembe poštene vrednosti varovane postavke, ki se lahko pripišejo zavarovanemu tveganju“ vključujejo dobičke in izgube iz varovanih postavk, če so postavke dolžniški instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A členom MSRP 9 (MSRP 9, 6.5.8. člen).

207. V skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank se razčlenitev po vrstah varovanj pred tveganjem, kot jo vsebuje ta predloga, poroča v obsegu, v katerem je razčlenitev združljiva z veljavnimi računovodskimi zahtevami.

208. „Povečanja“ se poročajo, kadar za računovodski portfelj ali glavno kategorijo sredstev ocena oslabitve v zadevnem obdobju povzroči pripoznanje neto odhodkov. „Razveljavitve“ se poročajo, kadar za računovodski portfelj ali glavno kategorijo sredstev ocena oslabitve v zadevnem obdobju povzroči pripoznanje neto prihodkov.

208i. „Stroški informacijske tehnologije“ so odhodki za izvajanje z informacijsko tehnologijo (IT) podprtih poslovnih procesov, aplikacijskih storitev in infrastrukturnih rešitev za dosego poslovnih ciljev, vključno s stroški, povezanimi z vzpostavljanjem in vzdrževanjem sistemov IT, brez nadomestil za strokovnjake IT na plačilni listi institucije, ki se poročajo pod odhodki za zaposlene.

208ii. Pri stroških informacijske tehnologije „zunanje storitve IT“ pomenijo odhodke za IT, povezane z uporabo zunanjih izvajalcev storitev. Ne vključujejo odhodkov, povezanih (i) izključno s storitvami zaposlenih (osebje institucije) v obsegu, v katerem institucija samo začasno najame osebje in ima popoln nadzor nad opravljenimi storitvami, ter (ii) s povsem standardiziranimi pogodbami za operativno vzdrževanje strojne/programske opreme za zgolj kupljena sredstva.

208iii. „Davki in dajatve (drugo)“ vključujejo davke in dajatve, ki niso (i) davki, povezani z obdavčitvijo poslovnega izida, in (ii) davki in dajatve iz naslova ustavljenega poslovanja. Ta postavka vključuje davke in dajatve, kot so davki na blago in storitve, ter dajatve, ki jih plača institucija.

208iv. „Svetovalne in strokovne storitve“ pomenijo odhodke za strokovno ali strateško svetovanje.

208v. „Oglaševanje, trženje in komunikacijske dejavnosti“ vključujejo odhodke, povezane z dejavnostmi tržnega komuniciranja, kot so oglaševanje, neposredno ali spletno trženje in dogodki.

208vi. „Odhodki, povezani s kreditnim tveganjem“ pomenijo administrativne stroške v okviru kreditnih dogodkov, kot so odhodki v zvezi s priposestvovanjem zavarovanja s premoženjem ali pravnimi postopki.

208vii. „Stroški pravdnih postopkov, ki niso pokriti z rezervacijami“ pomenijo odhodke za pravdne postopke, ki niso povezani s kreditnim tveganjem in niso pokriti z ustrezno rezervacijo.

208viii. „Stroški nepremičnin“ pomenijo odhodke za popravila in vzdrževanje, ki ne izboljšajo uporabnosti in ne podaljšajo dobe koristnosti nepremičnin, ter stroške za komunalne storitve (voda, elektrika in ogrevanje).

208ix. V skladu z MSRP „stroški najemov“ zajemajo odhodke najemnika za kratkoročne najeme in najeme sredstev majhne vrednosti, kot je navedeno v 5. in 6. členu MSRP 16. V skladu z nacionalnimi GAAP stroški najemov zajemajo odhodke najemnika, kadar računovodski standard določa, da se plačila najemnine obravnavajo kot odhodki.

208x. „Drugi administrativni stroški – ostalo“ vključujejo vse preostale sestavine „drugih administrativnih stroškov“, kot so nadzorniške pristojbine ali dajatve za banke, administrativne in logistične storitve, pošiljanje in prevoz dokumentacije, nadzorne in varnostne storitve, storitve štetja denarja in prevoz. Denarni prispevki v sklade za reševanje in sisteme jamstva za vloge se ne poročajo v tej kategoriji, ker se poročajo v ločeni vrstici v predlogi 2.

209. „Računovodski obseg konsolidacije“ vključuje knjigovodsko vrednost sredstev, obveznosti in lastniškega kapitala ter nominalne zneske zunajbilančnih izpostavljenosti, ki se izračunajo z uporabo računovodskega obsega konsolidacije, kar pomeni, da se v konsolidacijo vključijo podrejene družbe, ki so zavarovalnice in nefinančne družbe. Institucije obračunavajo podrejene, pridružene in skupaj obvladovane družbe na podlagi enake metode kot v svojih računovodskih izkazih.

210. V tej predlogi postavka „naložbe v kapital podrejenih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunane po kapitalski metodi“ ne vključuje podrejenih družb, ker so vse podrejene družbe polno konsolidirane v skladu z obsegom konsolidacije za računovodske namene.

211. „Sredstva na podlagi pozavarovalnih in zavarovalnih pogodb“ vključujejo sredstva v okviru cediranega pozavarovanja ter, če obstajajo, sredstva v zvezi z izdanimi zavarovalnimi in pozavarovalnimi pogodbami.

212. „Obveznosti na podlagi zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb“ vključujejo obveznosti na podlagi izdanih zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb.

213. Za namene predloge 18 so nedonosne izpostavljenosti tiste izpostavljenosti, ki so navedene v členu 47a(3) CRR.

215. V skladu z MSRP so za namene predloge 18 oslabljene izpostavljenosti tiste, za katere se je določilo, da imajo poslabšano kreditno kakovost (tretja skupina). Izpostavljenosti, vključene v skupine za namen oslabitev, ki niso tretja skupina, in tiste, ki so kupljene ali izdane (ustvarjene) s poslabšano kreditno kakovostjo, se obravnavajo kot nedonosne, če izpolnjujejo merila za obravnavanje kot nedonosne v skladu s členom 47a(3) CRR.

216. Izpostavljenosti se razvrstijo v celotnem znesku in brez upoštevanja obstoja kakršnega koli zavarovanja s premoženjem. V zvezi z izpostavljenostmi iz točke (a) člena 47a(3) CRR se pomembnost ocenjuje v skladu s členom 178 CRR in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/171 (regulativni tehnični standardi za prag pomembnosti za kreditne obveznosti v zamudi).

217. Za namene predloge 18 „izpostavljenosti“ vključujejo vse dolžniške instrumente (dolžniške vrednostne papirje ter kredite in druga finančna sredstva, vključno s stanji na računih pri centralnih bankah in vlogami na vpogled pri bankah) in zunajbilančne izpostavljenosti razen izpostavljenosti v posesti za trgovanje.

218. Dolžniški instrumenti se vključijo v naslednje računovodske portfelje: (a) dolžniški instrumenti po nabavni ali odplačni vrednosti, (b) dolžniški instrumenti po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali prek lastniškega kapitala, ki so predmet oslabitve, in (c) dolžniški instrumenti po strogem LOCOM ali pošteni vrednosti prek poslovnega izida ali prek lastniškega kapitala, ki niso predmet oslabitve, v skladu z merili iz odstavka 233 tega dela. Vsaka kategorija se razčleni po instrumentih in po nasprotnih strankah.

219. V skladu z MSRP in ustreznimi nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank zunajbilančne postavke zajemajo naslednje preklicne in nepreklicne postavke:

220. Dolžniški instrumenti, razvrščeni kot v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5, se poročajo ločeno.

221. V predlogi 18 se za dolžniške instrumente poroča „bruto knjigovodska vrednost“, kot je opredeljena v odstavku 34 dela 1 te priloge. Za zunajbilančne izpostavljenosti se poroča nominalni znesek, kot je opredeljen v odstavku 118 te priloge.

222. Za namene predloge 18 je izpostavljenost „zapadla“, če izpolnjuje merila iz odstavka 96 tega dela. Za namene razvrstitve izpostavljenosti kot nedonosnih v skladu s točko (a) člena 47a(3) CRR se štetje 90 dni po zapadlosti začne, ko zapadli znesek, ki je vsota zapadle glavnice, obresti in provizije, preseže prag pomembnosti, kot je določeno v odstavku 216 tega dela. Če je zapadli del izpostavljenosti pomemben 90 zaporednih dni, je treba izpostavljenost razvrstiti kot nedonosno.

223. Za namene predloge 18 „dolžnik“ pomeni dolžnika v smislu člena 178 CRR.

226. Izpostavljenosti, ki se opredelijo kot nedonosne v skladu z odstavkom 213, se razvrstijo kot nedonosne na posamični podlagi („na ravni posla“) ali upoštevaje celotno izpostavljenost do določenega dolžnika („na ravni dolžnika“). Pri razvrstitvi nedonosnih izpostavljenosti na posamični podlagi oziroma izpostavljenosti na ravni določenega dolžnika se za različne tipe nedonosnih izpostavljenosti uporabijo naslednji pristopi razvrščanja:

227. Če ima institucija bilančne izpostavljenosti do dolžnika, ki so zapadle več kot 90 dni in bruto knjigovodska vrednost zapadlih izpostavljenosti predstavlja več kot 20 % bruto knjigovodske vrednosti vseh bilančnih izpostavljenosti do tega dolžnika, se vse bilančne in zunajbilančne izpostavljenosti do tega dolžnika štejejo za nedonosne. Če dolžnik pripada skupini, se oceni, ali je potrebno, da se kot nedonosne štejejo tudi izpostavljenosti do drugih subjektov v skupini, razen pri izpostavljenostih, na katere vplivajo individualni spori, ki niso povezani s kapitalsko ustreznostjo nasprotne stranke.

228. Za izpostavljenosti se šteje, da niso več nedonosne, če so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 47a(4) CRR.

230. Z razvrstitvijo nedonosne izpostavljenosti kot nekratkoročnega sredstva v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5 se ne preneha njena razvrstitev kot nedonosna izpostavljenost v skladu s členom 47a(5) CRR.

231. Z odobritvijo ukrepov restrukturiranja za nedonosno izpostavljenost se ne preneha njen status nedonosne izpostavljenosti. V primeru nedonosnih izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja, kot je navedeno v odstavku 262, se za navedene izpostavljenosti šteje, da niso več nedonosne, če so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 47a(6) CRR.

232. Če pogoji iz odstavka 231 tega dela te priloge na koncu obdobja enega leta, določenega v točki (b) člena 47a(6) CRR, niso izpolnjeni, se izpostavljenost še naprej obravnava kot nedonosna restrukturirana izpostavljenost, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji. Ti pogoji se ocenjujejo vsaj četrtletno.

233. Računovodski portfelji po MSRP iz odstavka 15 dela 1 te priloge in po ustreznih nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank iz odstavka 16 dela 1 te priloge se poročajo v predlogi 18, kot sledi:

234. Če MSRP ali relevantni nacionalni GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank predpisujejo določitev zavez po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se knjigovodska vrednost vseh sredstev, ki izhajajo iz take določitve in merjenja po pošteni vrednosti, poročajo pod postavko „finančna sredstva, določena za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida“ (MSRP) ali „netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida“ (nacionalni GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank). Knjigovodska vrednost vseh obveznosti, ki izhajajo iz take označitve, se ne poroča v predlogi 18. Nominalni znesek vseh zavez, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se poroča v predlogi 9.

234i. Naslednje izpostavljenosti se navedejo v ločenih vrsticah:

235. Zapadle izpostavljenosti se poročajo ločeno znotraj kategorij donosnih in nedonosnih izpostavljenosti v celotnem znesku, kot je opredeljeno v odstavku 96 tega dela. Izpostavljenosti, zapadle več kot 90 dni, ki niso pomembne v skladu s členom 178 CRR, se poročajo med donosnimi izpostavljenostmi pod postavko „zapadle > 30 dni <= 90 dni“.

236. Nedonosne izpostavljenosti se poročajo razčlenjeno na časovne razrede zapadlosti. V primeru uporabe pristopa na ravni dolžnika iz odstavka 226 tega dela te priloge pri razvrstitvi izpostavljenosti kot nedonosnih, se izpostavljenosti dolžnika poročajo po časovnih razredih zapadlosti nedonosnih izpostavljenosti glede na njihov posamezni status zapadlosti. Izpostavljenosti, ki niso zapadle ali so zapadle 90 dni ali manj, vendar so kljub temu opredeljene kot nedonosne zaradi verjetnosti, da ne bodo poplačane v celoti, se poročajo v za to namenjenem stolpcu. Izpostavljenosti, ki predstavljajo tako zapadle zneske kot tudi zneske, ki verjetno ne bodo poplačani v celoti, se razporedijo v časovne razrede zapadlosti skladno s številom dni zamude pri odplačevanju.

237. Naslednje izpostavljenosti se navedejo v ločenih stolpcih:

238. Akumulirane oslabitve, akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja in rezervacije se poročajo v skladu z odstavki 11, 69 do 71, 106 in 110 tega dela.

239. Informacije o prejetem zavarovanju s premoženjem in prejetih poroštvih za donosne in nedonosne izpostavljenosti se poročajo ločeno. Zneski, ki se poročajo za prejeto zavarovanje s premoženjem in prejeta poroštva, se izračunajo v skladu z odstavkoma 172 in 174 tega dela. Zgornja meja vsote poročanih zneskov za zavarovanje s premoženjem in poroštva je knjigovodska vrednost ali nominalni znesek povezane izpostavljenosti po odbitku rezervacij.

239i. V predlogi 18.1 se poročajo prilivi in odlivi iz naslova kreditov in drugih finančnih sredstev razen kreditov in drugih finančnih sredstev, razvrščenih kot trgovalna finančna sredstva ali v posesti za trgovanje, ki so bili razvrščeni v ali iz kategorije nedonosnih izpostavljenosti, kot je opredeljeno v odstavkih 213 do 239 ali 260 tega dela. Prilivi in odlivi iz naslova nedonosnih kreditov in drugih finančnih sredstev se razčlenijo glede na sektor nasprotne stranke.

239ii. Prilivi v kategorijo nedonosnih izpostavljenosti se poročajo na kumulativni podlagi od začetka poslovnega leta. Priliv odraža bruto knjigovodsko vrednost izpostavljenosti, ki so v obdobju postale nedonosne, kot je opredeljeno v odstavkih 213 do 239 ali 260 tega dela, vključno s kupljenimi nedonosnimi izpostavljenostmi. Povečanje bruto knjigovodske vrednosti nedonosne izpostavljenosti zaradi obračunanih obresti ali zaradi povečanja akumuliranih negativnih sprememb poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja se prav tako poroča kot priliv.

239iii. Za izpostavljenost, ki je bila v obdobju večkrat prerazvrščena iz nedonosnih med donosne in obratno, se znesek prilivov in odlivov določi na podlagi primerjave med statusom izpostavljenosti (donosna ali nedonosna) na začetku poslovnega leta ali ob začetnem pripoznanju ter njenim statusom na referenčni datum poročanja.

239iv. Odlivi iz kategorije nedonosnih izpostavljenosti se poročajo na kumulativni podlagi od začetka poslovnega leta. Odliv odraža vsoto bruto knjigovodskih vrednosti izpostavljenosti, ki v obdobju prenehajo biti nedonosne, in, kjer je relevantno, vključuje znesek odpisov, opravljenih v okviru delne ali polne odprave pripoznanja izpostavljenosti. Zmanjšanje bruto knjigovodske vrednosti nedonosne izpostavljenosti zaradi plačanih obresti ali zmanjšanja akumuliranih negativnih sprememb poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja se prav tako poroča kot odliv.

239v. Odliv se poroča v naslednjih primerih:

239vi. Prerazvrstitev nedonosne izpostavljenosti iz enega računovodskega portfelja v drugega se ne poroča niti kot priliv niti kot odliv. Izjemoma se prerazvrstitev nedonosne izpostavljenosti iz katerega koli računovodskega portfelja v kategorijo „v posesti za trgovanje“ poroča kot odliv iz prvotnega računovodskega portfelja in priliv v kategorijo „v posesti za trgovanje“.

239vii. Naslednje izpostavljenosti se navedejo v ločenih vrsticah:

239viii. V predlogi 18.2 se navedejo informacije o kreditih za poslovne nepremičnine nefinančnim družbam in o kreditih, zavarovanih s poslovnimi ali stanovanjskimi nepremičninami, nefinančnim družbam oziroma gospodinjstvom, razčlenjenih glede na razmerje med vrednostjo kredita in vrednostjo zavarovanja (LTV). Krediti in druga finančna sredstva, razvrščeni kot v posesti za trgovanje, trgovalna finančna sredstva in dolžniški instrumenti v posesti za prodajo, se izključijo.

239ix. Postavka „krediti za poslovne nepremičnine“ zajema izpostavljenosti, kot so opredeljene v odstavku 1 poglavja 1 oddelka 2 Priporočila ESRB o odpravljanju vrzeli v podatkih o nepremičninah ( 18 ).

239x. Razmerje LTV se izračuna v skladu z metodo za izračun „sedanjega razmerja med posojilom in vrednostjo nepremičnine“ (LTV-C), določeno v odstavku 1 poglavja 1 oddelka 2 Priporočila ESRB o odpravljanju vrzeli v podatkih o nepremičninah.

239xi. Informacije o prejetem zavarovanju s premoženjem in prejetih finančnih poroštvih za kredite se poročajo v skladu z odstavkom 239 tega dela. Zato je zgornja meja vsote poročanih zneskov za zavarovanje s premoženjem in poroštva knjigovodska vrednost povezane izpostavljenosti.

240. Za namene predloge 19 so restrukturirane izpostavljenosti dolžniške pogodbe, v zvezi s katerimi so se uporabili ukrepi restrukturiranja, kot so opredeljeni v členu 47b(1) in (2) CRR.

243. Ukrepi restrukturiranja vključujejo tudi izvajanje klavzul, ki po diskrecijski presoji omogočajo dolžniku spremembo pogojev pogodbe („vgrajene klavzule o restrukturiranju“) in ki se obravnavajo kot koncesija, kadar institucija odobri izvajanje navedenih klavzul in sklene, da ima dolžnik finančne težave.

244. Za namene prilog III in IV ter te priloge „refinanciranje“ pomeni uporabo dolžniške pogodbe, s katero se zagotovi popolno ali delno poplačilo drugih dolžniških pogodb, katerih pogoji so takšni, da jih dolžnik ne more izpolnjevati.

245. Za namene predloge 19 „dolžnik“ pomeni dolžnika v smislu člena 47b(4) CRR.

246. Za namene predloge 19 pojem „dolg“ vključuje kredite in druga finančna sredstva (ki vključujejo tudi stanja na računih pri centralnih bankah in vloge na vpogled pri bankah), dolžniške vrednostne papirje ter preklicne in nepreklicne prevzete obveznosti iz kreditov, vključno s tistimi zavezami iz kreditov, ki so določene za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki so na datum poročanja sredstva. „Dolg“ izključuje izpostavljenosti v posesti za trgovanje.

247. Pojem „dolg“ vključuje tudi kredite in druga finančna sredstva ter dolžniške vrednostne papirje, razvrščene kot nekratkoročna sredstva in skupine za odtujitev, razvrščene kot v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5.

248. Za namene predloge 19 ima pojem „izpostavljenost“ isti pomen kot pojem „dolg“ v odstavkih 246 in 247 tega dela.

249. Računovodski portfelji po MSRP iz odstavka 15 dela 1 te priloge in po nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank iz odstavka 16 dela 1 te priloge se poročajo v predlogi 19 v skladu z odstavkom 233 tega dela.

250. Za namene predloge 19 pojem „institucija“ pomeni institucijo, ki je uporabila ukrepe restrukturiranja.

251. V predlogi 19 se „bruto knjigovodska vrednost“ za „dolg“ poroča v skladu z odstavkom 34 dela 1 te priloge. Za prevzete obveznosti iz kreditov, ki so zunajbilančne izpostavljenosti, se poroča nominalni znesek, kot je opredeljen v odstavku 118 tega dela te priloge.

252. Izpostavljenosti se štejejo za restrukturirane, kadar je bila odobrena koncesija v skladu s členom 47b(1) CRR, ne glede na to, ali je kateri koli znesek zapadel oziroma ali so izpostavljenosti razvrščene kot oslabljene v skladu z veljavnim računovodskim standardom ali kot neplačane v skladu s členom 178 CRR. Izpostavljenosti se ne obravnavajo kot restrukturirane, kadar dolžnik nima finančnih težav. V skladu z MSRP se spremenjena finančna sredstva (MSRP 9, 5.4.3. člen in Priloga A) obravnavajo kot restrukturirana, če je bila dana koncesija, kot je opredeljena v členu 47b(1) CRR, ne glede na pogostost spremembe ali spremembo kreditnega tveganja finančnega sredstva od začetnega pripoznanja.

254. Izpodbojna predpostavka, da je do restrukturiranja prišlo, obstaja v kateri koli od okoliščin iz člena 47b(3) CRR.

255. Finančne težave se ocenijo na ravni dolžnika, kot je opredeljeno v odstavku 245. Kot restrukturirane izpostavljenosti se opredelijo samo izpostavljenosti, za katere so se uporabili ukrepi restrukturiranja.

256. Restrukturirane izpostavljenosti se vključijo v kategorijo nedonosnih izpostavljenosti ali kategorijo donosnih izpostavljenosti v skladu z odstavki 213 do 239 in 260 tega dela. Razvrstitev med restrukturirane izpostavljenosti se preneha, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 47a(7) CRR.

257. Če pogoji iz člena 47a(7) CRR na koncu poskusne dobe niso izpolnjeni, se izpostavljenost še naprej obravnava kot donosna restrukturirana izpostavljenost v poskusni dobi, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji. Ti pogoji se ocenjujejo vsaj četrtletno.

258. Restrukturirane izpostavljenosti, ki so razvrščene kot nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5, ostanejo razvrščene kot restrukturirane izpostavljenosti.

259. Restrukturirana izpostavljenost se lahko šteje za donosno od datuma, ko so se uporabili ukrepi restrukturiranja, če sta izpolnjena oba od naslednjih pogojev:

260. Če se za donosno restrukturirano izpostavljenost s poskusno dobo, ki je bila prerazvrščena iz kategorije nedonosnih izpostavljenosti, uporabijo dodatni ukrepi restrukturiranja ali pride pri restrukturirani izpostavljenosti s poskusno dobo, prerazvrščeni iz kategorije nedonosnih izpostavljenosti, do zamude pri odplačevanju za več kot 30 dni, se izpostavljenost razvrsti kot nedonosna v skladu s točko (c) člena 47a(3) CRR.

261. „Donosne izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja“ (donosne restrukturirane izpostavljenosti) so sestavljene iz restrukturiranih izpostavljenosti, ki ne izpolnjujejo meril za obravnavo kot nedonosne in ki so vključene v kategorijo donosnih izpostavljenosti. Donosna restrukturirana izpostavljenost je v poskusni dobi, dokler niso izpolnjena vsa merila iz člena 47a(7) CRR, tudi kadar se uporablja odstavek 259 tega dela. Donosne restrukturirane izpostavljenosti v poskusni dobi, ki so bile prerazvrščene iz kategorije nedonosnih izpostavljenosti, se poročajo ločeno znotraj donosnih izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja pod postavko „od tega: donosne restrukturirane izpostavljenosti s poskusno dobo, prerazvrščene iz kategorije nedonosnih“.

262. „Nedonosne izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja“ (nedonosne restrukturirane izpostavljenosti) so sestavljene iz restrukturiranih izpostavljenosti, ki izpolnjujejo merila za obravnavo kot nedonosne in ki so vključene v kategorijo nedonosnih izpostavljenosti. Navedene nedonosne restrukturirane izpostavljenosti vključujejo naslednje:

263. Če se ukrepi restrukturiranja izvedejo za izpostavljenosti, ki so bile nedonosne pred izvedbo ukrepov prestrukturiranja, se znesek navedenih restrukturiranih izpostavljenosti opredeli ločeno pod postavko „od tega: restrukturiranje izpostavljenosti, ki so bile pred restrukturiranjem nedonosne“.

264. Naslednje nedonosne izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja se navedejo v ločenih stolpcih:

265. Stolpec „refinanciranje“ obsega bruto knjigovodsko vrednost nove pogodbe („refinancirani dolg“), odobrene v okviru posla refinanciranja, ki izpolnjuje pogoje za opredelitev kot ukrep restrukturiranja, ter bruto knjigovodsko vrednost prejšnje odplačane pogodbe, ki je še vedno neporavnana.

266. Restrukturirane izpostavljenosti, ki združujejo spremembe in refinanciranje, se razvrstijo v stolpec „instrumenti s spremenjenimi pogoji“ ali v stolpec „refinanciranje“, odvisno od ukrepa, ki ima največji vpliv na denarne tokove. Refinanciranje s strani skupine bank se poroča pod postavko „refinanciranje“ za celoten znesek refinanciranega dolga, ki ga zagotovi institucija poročevalka, oziroma refinanciranega dolga, ki je pri instituciji poročevalki še neporavnan. Prepakiranje več dolgov v nov dolg se poroča kot sprememba, razen če je prisoten tudi posel refinanciranja, ki ima večji vpliv na denarne tokove. Če restrukturiranje s spremembo pogojev problematične izpostavljenosti privede do odprave njenega pripoznanja in do pripoznanja nove izpostavljenosti, se taka nova izpostavljenost šteje za restrukturiran dolg.

267. Akumulirane oslabitve, akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja in rezervacije se poročajo v skladu z odstavki 11, 69 do 71, 106 in 110 tega dela.

268. Prejeto zavarovanje s premoženjem in prejeta poroštva v zvezi z izpostavljenostmi z ukrepi restrukturiranja se poročajo za vse izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja ne glede na njihov status donosnosti oziroma nedonosnosti. Poleg tega se prejeto zavarovanje s premoženjem in prejeta finančna poroštva v zvezi z nedonosnimi izpostavljenostmi z ukrepi restrukturiranja poročajo ločeno. Zneski, ki se poročajo za prejeto zavarovanje s premoženjem in prejeta poroštva, se izračunajo v skladu z odstavkoma 172 in 174 tega dela. Zgornja meja vsote poročanih zneskov za zavarovanje s premoženjem in poroštva je knjigovodska vrednost povezane bilančne izpostavljenosti ali nominalni znesek povezane zunajbilančne izpostavljenosti po odbitku rezervacij.

269. Predloga 20 se poroča, če institucija preseže prag iz člena 5(a)(4) te uredbe.

270. Pri geografski razčlenitvi po lokaciji dejavnosti v predlogah 20.1 do 20.3 gre za razlikovanje med „domačimi dejavnostmi“ in „nedomačimi dejavnostmi“. Za namene tega dela „lokacija“ pomeni državo registracije pravnega subjekta, ki je pripoznal ustrezno sredstvo ali obveznost. Pri podružnicah pomeni državo njihovega sedeža. „Domače“ dejavnosti vključujejo dejavnosti, pripoznane v državi članici, v kateri se nahaja institucija poročevalka.

271. Predloge 20.4 do 20.7 vsebujejo informacije „po državah“ na podlagi sedeža neposredne nasprotne stranke, kot je opredeljeno v odstavku 43 dela 1 te priloge. Predložena razčlenitev vključuje izpostavljenosti ali obveznosti v zvezi z rezidenti v vsaki tuji državi, v kateri ima institucija izpostavljenosti. Izpostavljenosti ali obveznosti v zvezi z mednarodnimi organizacijami in multilateralnimi razvojnimi bankami se ne dodelijo državi sedeža institucije, ampak geografskemu področju „druge države“.

272. „Izvedeni finančni instrumenti“ vključujejo tako trgovalne izvedene finančne instrumente, vključno z ekonomskimi varovanji, kot izvedene finančne instrumente za varovanje v skladu z MSRP in v skladu z nacionalnimi GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank, ki se poročajo v predlogah 10 in 11.

273. Sredstva v posesti za trgovanje po MSRP in trgovalna sredstva po GAAP se poročajo ločeno. Izraz finančna sredstva, ki so predmet oslabitve, ima isti pomen kot v odstavku 93 tega dela. Za namene predloge 20.4 se stanja na računih pri centralnih bankah in vloge na vpogled pri bankah poročajo skupaj s finančnimi sredstvi, ki so predmet oslabitve. Sredstva, merjena po LOCOM, s prilagoditvami vrednosti zaradi kreditnega tveganja, se štejejo za oslabljena.

274. V predlogah 20.4 in 20.7 se poročajo „akumulirane oslabitve“ in „akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja pri nedonosnih izpostavljenostih“, kot so določene v skladu z odstavki 69 do 71 tega dela.

275. V predlogi 20.4 se za dolžniške instrumente poroča „bruto knjigovodska vrednost“, kot je določena v skladu z odstavkom 34 dela 1 te priloge. Za izvedene finančne instrumente in lastniške instrumente je znesek, ki ga je treba sporočiti, knjigovodska vrednost. Pod postavko „od tega: nedonosni“ se poročajo dolžniški instrumenti, kot so določeni v skladu z odstavki 213 do 239 ali 260 tega dela. Restrukturiranje dolgov vključuje vse „dolžniške“ pogodbe za namene predloge 19, ki so predmet ukrepov prestrukturiranja, kot so opredeljeni v odstavkih 240 do 268 tega dela.

276. V predlogi 20.5 postavka „rezervacije za prevzete obveznosti in dana poroštva“ vključuje rezervacije, merjene po MRS 37, kreditne izgube pri finančnih poroštvih, ki se obravnavajo kot zavarovalne pogodbe v skladu z MSRP 4, ter rezervacije za zaveze iz kreditov in finančna poroštva v skladu z zahtevami glede oslabitve iz MSRP 9 in rezervacije za zaveze in poroštva po nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank v skladu z odstavkom 11 tega dela.

277. V predlogi 20.7 se krediti in druga finančna sredstva, ki niso v posesti za trgovanje, trgovalna sredstva ali sredstva v posesti za prodajo, poročajo z razvrstitvijo po oznakah NACE, in sicer „po državah“. Oznake NACE se sporočijo na podlagi prve ravni razčlenjevanja (po „področjih“). Krediti in druga finančna sredstva, ki so predmet oslabitve, se nanašajo na iste portfelje, kot so določeni v odstavku 93 tega dela.

278. Za namene izračuna praga iz člena 9(e) te uredbe se opredmetena sredstva, ki jih je institucija (najemodajalec) dala v najem tretjim osebam na podlagi sporazumov, ki se v skladu z ustreznim računovodskim okvirom štejejo za poslovne najeme, delijo s celotnimi opredmetenimi sredstvi.

279. V skladu z MSRP se sredstva, ki jih je institucija (najemodajalec) dala v najem tretjim osebam v okviru poslovnih najemov, razčlenijo po načinu merjenja.

280. Za namene izračuna praga iz člena 9(f) te uredbe je znesek „neto prihodka iz naslova provizij in opravnin“ absolutna vrednost razlike med „prihodkom iz naslova provizij in opravnin“ ter „odhodkom iz naslova provizij in opravnin“. Za enake namene je znesek „neto obresti“ absolutna vrednost razlike med „prihodki iz obresti“ in „odhodki za obresti“.

281. Prihodki in odhodki iz naslova provizij in opravnin se sporočijo po vrsti dejavnosti. V skladu z MSRP ta predloga vključuje prihodke in odhodke iz naslova provizij in opravnin razen naslednjega:

282. Stroški posla, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi ali izdaji finančnih instrumentov, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se ne vključijo. Ti stroški posla so del začetne vrednosti pridobitve/izdaje teh instrumentov in se amortizirajo v poslovni izid do svoje preostale zapadlosti z uporabo efektivne obrestne mere (MSRP 9, 5.1.1. člen).

283. V skladu z MSRP se stroški posla, ki se lahko neposredno pripišejo pridobitvi ali izdaji finančnih instrumentov, ki so merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, vključijo kot del postavke „dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje, neto“, postavke „dobički ali (–) izgube iz finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v posesti za trgovanje, neto“ in postavke „dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, neto“, odvisno od računovodskega portfelja, v katerega so ti stroški posla razvrščeni. Ti stroški posla niso del začetne vrednosti pridobitve ali izdaje teh instrumentov in se takoj pripoznajo v poslovnem izidu.

284. Institucije sporočijo prihodke in odhodke iz naslova provizij in opravnin v skladu z naslednjimi merili:

285. Poslovanje v zvezi z upravljanjem premoženja, funkcijami skrbništva in drugimi storitvami, ki jih opravi institucija, se sporoča na podlagi naslednjih opredelitev:

286. Za namene prilog III in IV ter te priloge „izkoriščena likvidnostna podpora“ pomeni vsoto knjigovodske vrednosti kreditov in drugih finančnih sredstev, odobrenih nekonsolidiranim strukturiranim subjektom, in knjigovodske vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev v posesti, ki so jih izdali nekonsolidirani strukturirani subjekti.

287. „Izgube, ki jih ima institucija poročevalka v tekočem obdobju“ vključujejo izgube zaradi oslabitve in vse druge izgube, ki jih institucija poročevalka ustvari v referenčnem obdobju poročanja v zvezi s svojimi deleži v nekonsolidiranih strukturiranih subjektih.

288. Institucije poročajo zneske ali posle v zvezi z bilančnimi in zunajbilančnimi izpostavljenostmi, kadar je nasprotna stranka povezana stranka iz MRS 24.

289. Za bonitetne skupine se posli znotraj skupine in neporavnani zneski znotraj skupine izključijo. Institucije pod postavko „podrejene družbe in drugi subjekti v isti skupini“ vključijo stanja in posle s podrejenimi družbami, ki niso bile izključene, ker podrejene družbe niso polno konsolidirane v skladu z obsegom bonitetne konsolidacije ali ker so v skladu s členom 19 CRR podrejene družbe zaradi nepomembnosti izključene iz obsega bonitetne konsolidacije ali ker v primeru institucij, ki so del širše skupine, podrejene družbe spadajo pod končni obvladujoči subjekt, in ne pod institucijo. Pod postavko „pridružene in skupaj obvladovane družbe“ pa institucije vključijo deleže stanj in poslov s skupaj obvladovanimi in pridruženimi družbami skupine, ki ji pripada subjekt, in sicer deleže, ki niso bili izključeni z uporabo metode sorazmerne konsolidacije.

290. Kot „prejete obveze iz kreditov, prejeta finančna poroštva in druge prejete obveze“ se poroča znesek, ki je vsota „nominalnega zneska“ prejetih obvez iz kreditov in drugih prejetih obvez ter „najvišjega zneska poroštva, ki se lahko upošteva“ pri prejetih finančnih poroštvih, kot je določeno v odstavku 119.

291. „Akumulirane oslabitve in akumulirane negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja pri nedonosnih izpostavljenostih“, kot so določene v odstavkih 69 do 71 tega dela, se poročajo samo za nedonosne izpostavljenosti. „Rezervacije za nedonosne zunajbilančne izpostavljenosti“ vključujejo rezervacije v skladu z odstavki 11, 106 in 111 tega dela za izpostavljenosti, ki so nedonosne, kot je določeno v skladu z odstavki 213 do 239 tega dela.

292. „Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja sredstev, razen finančnih“ vključujejo vse dobičke in izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev, ki se ustvarijo v poslih s povezanimi strankami. Ta postavka vključuje dobičke in izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev, ki so bili ustvarjeni v poslih s povezanimi strankami ter so del katere koli od naslednjih vrstičnih postavk „izkaza poslovnega izida“:

293. „Oslabitve ali (–) razveljavitev oslabitev nedonosnih izpostavljenosti“ vključujejo izgube zaradi oslabitve, kot so opredeljene v odstavkih 51 do 53 tega dela, za izpostavljenosti, ki so nedonosne v skladu z odstavki 213 do 239 tega dela. „Rezervacije ali (–) odprava rezervacij za nedonosne izpostavljenosti“ vključujejo rezervacije, kot so opredeljene v odstavku 50 tega dela, za zunajbilančne izpostavljenosti, ki so nedonosne, iz odstavkov 213 do 239 tega dela.

294. Institucije predložijo natančne informacije po stanju na datum poročanja o podrejenih, pridruženih in skupaj obvladovanih družbah, ki so polno ali sorazmerno konsolidirane v skladu z obsegom računovodske konsolidacije, ter o subjektih, ki se poročajo kot „naložbe v kapital podrejenih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunane po kapitalski metodi“ v skladu z odstavkom 4 tega dela, vključno s tistimi subjekti, v katerih imajo naložbe v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5. Poroča se o vseh subjektih, ne glede na dejavnost, ki jo opravljajo.

295. Lastniški instrumenti, ki ne izpolnjujejo meril za razvrstitev kot naložbe v kapital podrejenih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb, obračunane po kapitalski metodi, in delnice same institucije poročevalke, ki jih ima ta v lasti („lastne delnice“), so izključeni iz poročanja po tej predlogi.

296. Naslednje informacije se poročajo „po posameznih subjektih“, pri čemer se za namene prilog III in IV ter te priloge uporabljajo naslednje zahteve:

297. „Po posameznih instrumentih“ se sporočijo naslednje informacije:

298. V tej predlogi se poročajo informacije o pošteni vrednosti finančnih instrumentov, merjenih po odplačni vrednosti, z uporabo hierarhije iz 72., 76., 81. in 86. člena MSRP 13. Kadar nacionalni GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank zahtevajo tudi razporeditev sredstev, merjenih po pošteni vrednosti, med različne ravni poštene vrednosti, institucije, ki uporabljajo nacionalne GAAP, prav tako poročajo po tej predlogi.

299. V tej predlogi se sporočijo informacije o uporabi možnosti vrednotenja po pošteni vrednosti za finančna sredstva in obveznosti, določene za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

300. „Hibridne pogodbe“ za obveznosti vključujejo knjigovodsko vrednost hibridnih finančnih instrumentov, ki se kot celota razvrstijo v računovodski portfelj finančnih obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. To pomeni, da vključujejo neločene hibridne instrumente kot celoto.

301. Postavka „upravljano za kreditno tveganje“ vključuje knjigovodsko vrednost instrumentov, ki so določeni za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v trenutku njihovega varovanja pred kreditnim tveganjem s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, merjenimi po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z oddelkom 6.7 MSRP 9.

302. „Opredmetena osnovna sredstva“, „naložbene nepremičnine“ ter „druga neopredmetena sredstva“ se poročajo glede na merila, uporabljena pri njihovem merjenju.

303. „Druga neopredmetena sredstva“ vključujejo vsa neopredmetena sredstva razen dobrega imena. Sredstva v obliki programske opreme se poročajo pod postavko „druga neopredmetena sredstva“ ali „opredmetena osnovna sredstva“ v skladu z veljavnim računovodskim okvirom.

303i. Če institucija nastopa v vlogi najemnika, ločeno navede informacije o sredstvih v najemu (sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe).

304. Ta predloga vključuje uskladitev knjigovodske vrednosti postavke „rezervacije“ na začetku in koncu zadevnega obdobja glede na naravo sprememb z izjemo rezervacij, merjenih po MSRP 9, ki se namesto tega poročajo v predlogi 12.

305. „Druge prevzete obveznosti in dana poroštva, merjena v skladu z MRS 37, in dana poroštva, merjena v skladu z MSRP 4“ vključujejo rezervacije, merjene po MRS 37, in kreditne izgube iz finančnih poroštev, ki se obravnavajo kot zavarovalne pogodbe v skladu z MSRP 4.

306. Te predloge vključujejo zbrane informacije o vseh programih z določenimi zaslužki, ki jih izvaja institucija. Če se izvaja več kot en program z določenimi zaslužki, se sporoči zbirni znesek vseh programov.

307. Predloga o sestavinah neto sredstev in obveznosti za programe z določenimi zaslužki prikazuje uskladitev akumulirane sedanje vrednosti vseh neto obveznosti (sredstev) za določene zaslužke ter pravice do povračila (MRS 19, 140.(a) in (b) člen).

308. Postavka „neto sredstva za določene zaslužke“ vključuje v primeru presežka zneske presežka, ki se pripoznajo v bilanci stanja, ker nanje ne vplivajo omejitve iz 63. člena MRS 19. Znesek te postavke in znesek, pripoznan v pojasnjevalni postavki „poštena vrednost katere koli pravice do poplačila, pripoznane kot sredstvo“, sta vključena v postavko „druga sredstva“ bilance stanja.

309. Predloga o gibanjih obveznosti za določene zaslužke prikazuje uskladitev začetnih in končnih stanj akumulirane sedanje vrednosti vseh obveznosti za določene zaslužke, ki jih ima institucija. Učinki različnih elementov iz 141. člena MRS 19 v zadevnem obdobju se prikažejo ločeno.

310. Znesek „končnega stanja (sedanja vrednost)“ v predlogi za gibanja pri obveznostih za določene zaslužke je enak „sedanji vrednosti obveznosti za določene zaslužke“.

311. Za poročanje odhodkov za zaposlene glede na vrsto zaslužkov se uporabljajo naslednje opredelitve:

311i. Za poročanje odhodkov za zaposlene glede na kategorijo prejemkov in kategorijo zaposlenih se uporabljajo naslednje opredelitve:

311ii. „Število zaposlenih“ vključuje, na referenčni datum poročanja, število zaposlenih, izraženo v ekvivalentih polnega delovnega časa, ter število članov upravljalnega organa, izraženo kot število oseb, za bonitetni (CRR) obseg konsolidacije. Od tega se ločeno poročajo število zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij, število članov v upravljalnem organu v njegovi funkciji vodenja in v višjem vodstvu ter število članov v upravljalnem organu v nadzorni funkciji.

312. „Finančne obveznosti, določene za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida“ vključujejo samo dobičke in izgube zaradi spremembe lastnega kreditnega tveganja izdajateljev obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če se je institucija poročevalka odločila, da jih bo pripoznala v poslovnem izidu, ker bi pripoznanje v drugem vseobsegajočem donosu povzročilo ali povečalo računovodsko neskladnost.

313. „Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja nefinančnih sredstev“ se razčlenijo glede na vrsto sredstva. Vsaka vrstična postavka vključuje dobiček ali izgubo v zvezi s sredstvom, za katerega je bilo odpravljeno pripoznanje. „Druga sredstva“ vključujejo druga opredmetena sredstva, neopredmetena sredstva in naložbe, o katerih se ni poročalo drugje.

314. Drugi poslovni prihodki in odhodki se razčlenijo po naslednjih postavkah: prilagoditve poštene vrednosti za opredmetena sredstva, merjene z uporabo modela poštene vrednosti; prihodek od najemnin in neposredni poslovni odhodki iz naložbenih nepremičnin; prihodki in odhodki iz poslovnih najemov, ki niso naložbene nepremičnine, ter preostali poslovni prihodki in odhodki.

315. Postavka „poslovni najemi, ki niso naložbene nepremičnine“ vključuje v stolpcu „prihodki“ prejete donose, v stolpcu „odhodki“ pa stroške, ki jih je imela institucija kot najemodajalec v okviru svojih dejavnosti poslovnega najema, razen dejavnosti, ki vključujejo sredstva, razvrščena kot naložbene nepremičnine. Stroški institucije kot najemnika se vključijo pod postavko „drugi administrativni stroški“.

316. Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja in ponovnega merjenja zlata, drugih plemenitih kovin in drugih vrst blaga, merjenih po pošteni vrednosti in z odštetimi stroški prodaje, se sporočijo v postavkah, vključenih v postavko „drugi poslovni prihodki – drugo“ ali „drugi poslovni odhodki – drugo“

317. Izkaz sprememb lastniškega kapitala razkriva uskladitev med knjigovodsko vrednostjo na začetku obdobja (začetno stanje) in na koncu obdobja (končno stanje) za vsako sestavino lastniškega kapitala.

318. „Prenosi med sestavinami lastniškega kapitala“ vključujejo vse zneske, prenesene znotraj lastniškega kapitala, vključno z dobički in izgubami zaradi lastnega kreditnega tveganja obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ter akumuliranimi spremembami poštene vrednosti lastniških instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki se ob odpravi pripoznanja prenesejo v druge sestavine lastniškega kapitala.

319. V predlogi 23 se predstavijo dodatne informacije o kreditih in drugih finančnih sredstvih razen kreditov in drugih finančnih sredstev, razvrščenih kot stanja na računih pri centralnih bankah in vloge na vpogled pri bankah, v posesti za trgovanje, trgovalna finančna sredstva in dolžniški instrumenti v posesti za prodajo.

320. Za namene določanja „števila instrumentov“ instrument pomeni bančni produkt z neporavnanim stanjem in, kjer je relevantno, kreditnim limitom, ki je običajno povezan z računom. Izpostavljenost do določene nasprotne stranke lahko sestavlja več instrumentov. Število instrumentov se določi na podlagi načina, na katerega institucija obvladuje izpostavljenost. Število instrumentov se navede ločeno za izpostavljenosti, ki so pred pravdnim postopkom, in izpostavljenosti, ki so v pravdnem postopku, kot je opredeljeno v odstavkih 321 in 322 tega dela.

321. Izpostavljenost ima status „pred pravdnim postopkom“, če je bil dolžnik uradno obveščen, da bo institucija v določenem času proti njemu pravno ukrepala, če ne bo izpolnil določenih pogodbenih ali drugih plačilnih obveznosti. To vključuje tudi primere, v katerih je institucija poročevalka prekinila pogodbo, ker dolžnik uradno krši pogodbene pogoje in je bil o tem uradno obveščen, vendar institucija proti njemu še ni pravno ukrepala. Izpostavljenosti, razvrščene kot v statusu „pred pravdnim postopkom“, lahko prenehajo biti razvrščene kot take, če so neporavnani zneski plačani ali če dobijo status pravdnega postopka, kot je opredeljeno v naslednjem odstavku.

322. Izpostavljenost ima status „v pravdnem postopku“, ko se uradno pravno ukrepa proti dolžniku. To zajema primere, v katerih je sodišče potrdilo, da poteka uraden sodni postopek, ali je bil pravosodni sistem obveščen o nameri, da se začne pravni postopek.

323. „Nezavarovani krediti in druga finančna sredstva brez poroštev“ so izpostavljenosti, za katere ni bilo zastavljeno zavarovanje s premoženjem ali prejeto finančno poroštvo; nezavarovani del delno zavarovane ali delno zajamčene izpostavljenosti se ne vključi.

324. Krediti in druga finančna sredstva z akumuliranim količnikom kritja nad 90 % se poročajo ločeno. Za ta namen „akumulirani količnik kritja“ pomeni razmerje med akumuliranimi oslabitvami, tj. akumuliranimi negativnimi spremembami poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja v zvezi s kreditom oziroma drugim finančnim sredstvom (števec) in bruto knjigovodsko vrednostjo tega kredita oziroma drugega finančnega sredstva (imenovalec).

325. Krediti, zavarovani z nepremičninami, kot so opredeljeni v odstavkih 86(a) in 87 tega dela, in krediti za poslovne nepremičnine, kot so opredeljeni v odstavku 239ix tega dela, se poročajo razčlenjeno glede na razmerje med vrednostjo kredita in vrednostjo zavarovanja s premoženjem (tj. razmerje LTV), kot je opredeljeno v odstavku 239x tega dela.

326. Informacije o zavarovanju s premoženjem v posesti in prejetih poroštvih za kredite in druga finančna sredstva se poročajo v skladu z odstavkom 239 tega dela. Zato je zgornja meja vsote poročanih zneskov za zavarovanje s premoženjem in poroštva knjigovodska vrednost povezane izpostavljenosti. Nepremičnine, zastavljene kot zavarovanje s premoženjem, se poročajo dodatno, in sicer ločeno.

327. Z odstopanjem od prejšnjega odstavka „zavarovanje s premoženjem, prejeto za kredite in druga finančna sredstva – zneski brez zgornje meje“ odražajo polno vrednost prejetega zavarovanja s premoženjem, ki ni omejena navzgor s knjigovodsko vrednostjo povezane izpostavljenosti.

328. Predloga 24.1 vsebuje uskladitev začetnih in končnih stanj vseh kreditov in drugih finančnih sredstev razen kreditov in drugih finančnih sredstev, razvrščenih kot stanja na računih pri centralnih bankah in vloge na vpogled pri bankah, trgovalna finančna sredstva, v posesti za trgovanje ali v posesti za prodajo, ki so razvrščeni kot nedonosni v skladu z odstavki 213 do 239 ali 260 tega dela in sporočeni v predlogi 18. Prilivi in odlivi iz naslova nedonosnih kreditov in drugih finančnih sredstev se razčlenijo glede na vrsto priliva ali odliva.

329. Prilivi v kategorijo nedonosnih izpostavljenosti se poročajo v skladu z odstavki 239ii do 239iii in 239vi tega dela razen prilivov v kategorijo „v posesti za prodajo“, ki niso zajeti v tej predlogi. Prilivi se razčlenijo glede na vrsto (vir) priliva. V tem okviru:

330. Naslednje izpostavljenosti se poročajo v ločenih vrsticah:

331. Odlivi iz kategorije nedonosnih izpostavljenosti se poročajo v skladu z odstavki 239iii do 239vi tega dela in razčlenijo glede na vrsto (razlog) odliva. V tem okviru postavka „odliv zaradi odpisov“ odraža znesek odpisov v obdobju, ki se ne morejo povezati z nobeno od drugih navedenih vrst odlivov, in vključuje tudi odpise, povezane s popolnim prenehanjem vseh pravic institucije poročevalke zaradi izteka roka zastaranja, odpisa ali drugih vzrokov v obdobju.

332. V primerih, v katerih se za izpostavljenost delno odpravi pripoznanje in se preostali del prerazvrsti kot donosen, se odliv v zvezi s prerazvrstitvijo in odliv v zvezi z odpravo pripoznanja poročata kot ločena odliva. Za odlive zaradi unovčitve zavarovanja s premoženjem, prodaje izpostavljenosti, prenosov tveganj in priposestvovanj zavarovanja s premoženjem se poročajo pridobljene neto kumulativne povrnitve. Če se je v trenutku unovčitve zavarovanja s premoženjem, prodaje izpostavljenosti, prenosov tveganj in priposestvovanja zavarovanja s premoženjem opravil odpis, se ta znesek poroča kot del povezane vrste odliva.

333. „Neto kumulativne povrnitve“ pomenijo (i) znesek pridobljenih denarnih sredstev in njihovih ustreznikov, brez povezanih stroškov, v okviru unovčitve zavarovanja s premoženjem, prodaje izpostavljenosti oziroma prenosov tveganj in (ii) vrednost ob začetnem pripoznanju, kot je opredeljena v odstavku 175i tega dela, zavarovanja s premoženjem, pridobljenega v okviru odlivov zaradi priposestvovanja zavarovanja s premoženjem.

334. Odliv, ki se nanaša na kredite in druga finančna sredstva, ki so v obdobju postali nedonosni in pozneje niso več izpolnjevali meril za razvrstitev med nedonosne, se poročajo ločeno.

335. Predloga 24.2 vsebuje uskladitev začetnih in končnih stanj kontov popravkov vrednosti in stanje vseh akumuliranih negativnih sprememb poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja v zvezi s krediti in drugimi finančnimi sredstvi, ki so ali so bili razvrščeni kot nedonosni v skladu z odstavki 213 do 239 ali 260 tega dela, razen kreditov in drugih finančnih sredstev, razvrščenih kot stanja na računih pri centralnih bankah in vloge na vpogled pri bankah ali kot v posesti za prodajo.

336. „Povečanja v obdobju“ zajemajo:

337. Del povečanja, ki se lahko pripiše oslabitvam in negativnim spremembam poštene vrednosti, knjiženim pri obračunanih obrestih, se poroča dodatno, in sicer ločeno.

338. „Zmanjšanja v obdobju“ zajemajo:

339. Naslednje postavke se poročajo ločeno:

340. Predloga 24.3 se uporablja za poročanje odpisov, kot so opredeljeni v odstavku 74 tega dela, v obsegu, v katerem (i) so se izvedli v obdobju (prilivi) in (ii) se nanašajo na kredite in druga finančna sredstva, ki so bili v obdobju razvrščeni kot nedonosni v skladu z odstavki 213 do 239 ali 260 tega dela, razen kreditov in drugih finančnih sredstev, razvrščenih kot v posesti za trgovanje, trgovalna finančna sredstva ali v posesti za prodajo. Poročajo se tako delni kot popolni odpisi. Od teh odpisov se ločeno poročajo tisti, ki se lahko pripišejo odpovedi pravici do zakonite izterjave izpostavljenosti ali njenega dela.

341. „Zavarovanje s premoženjem, pridobljeno s priposestvovanjem“ vključuje sredstva, ki jih je dolžnik zastavil kot zavarovanje, in sredstva, ki jih dolžnik ni zastavil kot zavarovanje, ampak so se pridobila v zamenjavo za odpis dolga, in sicer prostovoljno ali v okviru pravnega postopka.

342. Predloga 25.1 se uporablja za predstavitev uskladitve začetnega stanja, na začetku poslovnega leta, in končnega stanja vsega zavarovanja s premoženjem, pridobljenega s priposestvovanjem, razen zavarovanja s premoženjem, razvrščenega kot opredmetena osnovna sredstva. Poleg tega se v predlogi navedejo informacije o povezanem „zmanjšanju stanja dolga“ in vrednosti, ob začetnem pripoznanju, zavarovanja s premoženjem, pridobljenega s priposestvovanjem.

343. „Zmanjšanje stanja dolga“ pomeni bruto knjigovodsko vrednost izpostavljenosti, za katero se je odpravilo pripoznanje v bilanci stanja v zameno za zavarovanje s premoženjem, pridobljeno s priposestvovanjem, v točnem trenutku zamenjave, in povezane oslabitve ter negativne spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja, akumulirane do tistega trenutka. Če se je v trenutku zamenjave izvedel odpis, se tudi ta znesek obravnava kot del zmanjšanja stanja dolga. Odprave pripoznanja iz bilance stanja zaradi drugih razlogov, kot so izterjave denarnih sredstev, se ne poročajo.

344. „Vrednost ob začetnem pripoznanju“ ima isti pomen kot v odstavku 175i tega dela.

345. V zvezi s „prilivi v obdobju“:

346. V zvezi z „odlivi v obdobju“:

347. V primeru prodaje zavarovanja s premoženjem za denarna sredstva je „odliv, za katerega so bila pridobljena denarna sredstva“ enak vsoti postavk „pridobljena denarna sredstva, brez stroškov“ in „dobički/(–) izgube iz prodaje zavarovanja s premoženjem, pridobljenega s priposestvovanjem“. „Pridobljena denarna sredstva, brez stroškov“ pomenijo znesek prejetih denarnih sredstev, brez stroškov posla, kot so provizije in opravnine, plačane zastopnikom, davki in druge dajatve na prenos. „Dobički/(–) izgube iz prodaje zavarovanja s premoženjem, pridobljenega s priposestvovanjem“ pomenijo razliko med knjigovodsko vrednostjo zavarovanja s premoženjem, izmerjeno na datum odprave pripoznanja, in zneskom prejetih denarnih sredstev, od katerih se odštejejo stroški posla. V primeru zamenjave zavarovanja s premoženjem s finančnimi instrumenti, kot je opisano v odstavku 346 tega dela, se poroča knjigovodska vrednost odobrenega financiranja.

348. Zavarovanje s premoženjem, pridobljeno s priposestvovanjem, se poroča razčlenjeno glede na čas, ki je pretekel od pripoznanja zavarovanja s premoženjem v bilanci stanja institucije.

349. V okviru predstavitve pridobljenega zavarovanja s premoženjem glede na čas, ki je pretekel od pripoznanja v bilanci stanja, se „staranje“ zavarovanja v bilanci stanja, tj. prehod med vnaprej določenimi časovnimi intervali, ne poroča niti kot priliv niti kot odliv.

350. Predloga 25.2 vključuje razčlenitev zavarovanja s premoženjem, pridobljenega s priposestvovanjem, kot je opredeljeno v odstavku 341 tega dela, glede na vrsto pridobljenega zavarovanja. V tej predlogi se poroča zavarovanje s premoženjem, pripoznano v bilanci stanja na referenčni datum, ne glede na trenutek pridobitve. Poleg tega se v predlogi navedejo informacije o povezanem „zmanjšanju stanja dolga“ in „vrednosti ob začetnem pripoznanju“, opredeljenih v odstavkih 343 in 344 tega dela, in o številu postavk zavarovanja s premoženjem, pridobljenega s priposestvovanjem in pripoznanega v bilanci stanja na referenčni datum. Število postavk zavarovanja s premoženjem, pridobljenega s priposestvovanjem, se izračuna ne glede na knjigovodsko vrednost zavarovanja s premoženjem in je lahko ena ali več kot ena za vsako izpostavljenost, za katero se je odpravilo pripoznanje v bilanci stanja v zameno za zavarovanje s premoženjem, pridobljeno s priposestvovanjem.

351. Vrste zavarovanja s premoženjem so tiste iz odstavka 173 tega dela, z izjemo tistih iz točke (b)(i) navedenega odstavka.

352. Kar zadeva zavarovanje s premoženjem v obliki nepremičnin, se naslednje informacije poročajo v ločenih vrsticah:

353. V predlogi 25.3 se poročajo informacije o zavarovanju s premoženjem, pridobljenim s priposestvovanjem, razvrščenim kot opredmetena osnovna sredstva. Poleg tega se v predlogi navedejo informacije o povezanem „zmanjšanju stanja dolga“ in „vrednosti ob začetnem pripoznanju“, opredeljenih v odstavkih 343 in 344 tega dela.

354. Navedejo se informacije o vsem zavarovanju s premoženjem na referenčni datum ne glede na trenutek, v katerem je bilo pridobljeno, in o prilivih zaradi novega zavarovanja s premoženjem, pridobljenega s priposestvovanjem v obdobju med začetkom in koncem referenčnega obdobja in še naprej pripoznanega v bilanci stanja na referenčni datum. Kar zadeva „zmanjšanje stanja dolga“, vrstica „skupaj“ odraža zmanjšanje stanja dolga v zvezi z zavarovanjem s premoženjem na referenčni datum, „prilivi zaradi novega zavarovanja s premoženjem, pridobljenega s priposestvovanjem“ pa odražajo zmanjšanje stanja dolga v zvezi z zavarovanjem s premoženjem, pridobljenim v obdobju.

355. Predloga 26 vključuje podrobne informacije o kreditih in drugih finančnih sredstvih, ki so razvrščeni kot restrukturirani v skladu z odstavki 240 do 268 tega dela, razen instrumentov, razvrščenih kot stanja na računih pri centralnih bankah in vloge na vpogled pri bankah ali kot v posesti za prodajo. Restrukturirane izpostavljenosti, ki se nanašajo na spremembo prejšnjih pogojev ali popolno ali delno refinanciranje problematične dolžniške pogodbe, kot je opredeljeno v odstavku 241 tega dela, se razčlenijo na bolj specifične vrste ukrepov restrukturiranja.

356. „Število instrumentov“ se določi, kot je opredeljeno v odstavku 320 tega dela.

357. Bruto knjigovodska vrednost izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja se razporedi v kategorijo, ki odraža vrsto ukrepa restrukturiranja. Kadar se je za izpostavljenost uporabilo več ukrepov restrukturiranja, se bruto knjigovodska vrednost izpostavljenosti z ukrepi restrukturiranja razporedi v najbolj relevantno vrsto ukrepa restrukturiranja. Slednje se določi na podlagi vrste ukrepa restrukturiranja z največjim učinkom na neto sedanjo vrednost restrukturirane izpostavljenosti ali z uporabo katere koli druge metode, ki se šteje za relevantno.

358. Vrste ukrepov restrukturiranja so naslednje:

359. Kadar ukrep restrukturiranja vpliva na bruto knjigovodsko vrednost izpostavljenosti, se poroča bruto knjigovodska vrednost na referenčni datum, tj. po uporabi ukrepa restrukturiranja. V primeru refinanciranja se poročata bruto knjigovodska vrednost odobrene nove pogodbe („refinancirani dolg“), ki izpolnjuje pogoje za opredelitev kot ukrep restrukturiranja, ter bruto knjigovodska vrednost prejšnje odplačane pogodbe, ki je še vedno neporavnana.

360. Naslednje postavke se poročajo v ločenih vrsticah:

361. Izpostavljenosti, za katere so bili ukrepi restrukturiranja odobreni od konca zadnjega poslovnega leta, se poročajo v ločenih stolpcih.

362. Informacije, ki se poročajo v predlogi 47, se nanašajo na kredite in druga finančna sredstva, razen kreditov in drugih finančnih sredstev, razvrščenih kot stanja na računih pri centralnih bankah in vloge na vpogled pri bankah, v posesti za trgovanje, trgovalna finančna sredstva ali v posesti za prodajo.

363. „Tehtan povprečen čas od prekoračitve datuma zapadlosti (v letih)“ se izračuna kot tehtano povprečje števila dni, preteklih od datuma zapadlosti izpostavljenosti, razvrščenih kot nedonosnih v skladu z odstavki 213 do 239 ali 260 tega dela, na referenčni datum. Za nedonosne izpostavljenosti, pri katerih datum zapadlosti ni prekoračen, se pri tem izračunu šteje, da je število dni, preteklih od datuma zapadlosti, nič. Izpostavljenosti se tehtajo glede na bruto knjigovodsko vrednost, izmerjeno na referenčni datum. Tehtan povprečen čas od prekoračitve datuma zapadlosti se izrazi v letih (z decimalnimi števili).

364. Poročajo se naslednje informacije o izidu pravdnih postopkov v zvezi z nedonosnimi krediti in drugimi finančnimi sredstvi, ki so bili zaključeni v obdobju:

1. Razpredelnici 2 in 3 vzporejata kategorije izpostavljenosti, ki se uporabljajo za izračun kapitalskih zahtev v skladu s CRR, in sektorje nasprotnih strank, uporabljene v razpredelnicah FINREP.