UREDBA (EU) 2017/1938 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. oktobra 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010 (Besedilo velja za EGP)

Člen 1 Predmet urejanja

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba uvaja določbe, namenjene zagotavljanju zanesljivosti oskrbe s plinom v Uniji z zagotavljanjem pravilnega in neprekinjenega delovanja notranjega trga s plinom, z uvedbo možnosti izrednih ukrepov, ko na trgu ni več mogoče zagotoviti potrebne oskrbe s plinom, vključno s solidarnostnim ukrepom kot zadnjim sredstvom, ter z določitvijo jasne opredelitve in porazdelitve odgovornosti med podjetji plinskega gospodarstva, državami članicami in Unijo, tako glede preventivnih ukrepov kot odzivanja na dejanske motnje v oskrbi s plinom. Ta uredba v duhu solidarnosti vzpostavlja tudi pregledne mehanizme v zvezi z usklajevanjem načrtovanja za izredne razmere in odzivom nanje na nacionalni in regionalni ravni ter ravni Unije.

Člen 2 Opredelitev pojmov

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

▼M3 —————

▼B

(2)

„odjemalec“ pomeni odjemalca, kot je opredeljen v točki 24 člena 2 Direktive 2009/73/ES;

(3)

„gospodinjski odjemalec“ pomeni gospodinjskega odjemalca, kot je opredeljen v točki 25 člena 2 Direktive 2009/73/ES;

(4)

„osnovna socialna služba“ pomeni službo, ki se nanaša na zdravstveno varstvo, osnovno socialno oskrbo, nujno pomoč, varnost, izobraževanje ali javno upravo;

(5)

„zaščiteni odjemalec“ pomeni gospodinjskega odjemalca, ki je priključen na distribucijsko omrežje za plin, poleg tega pa lahko, kadar tako odloči zadevna država članica, pod pogojem, da podjetja ali službe iz točk (a) in (b) skupaj ne predstavljajo več kot 20 % skupne letne porabe plina v navedeni državi člani, pomeni eno ali več od naslednjega:

(a)

malo ali srednje podjetje, pod pogojem, da je priključeno na distribucijsko omrežje za plin;

(b)

osnovno socialno službo, pod pogojem, da je priključena na distribucijsko ali prenosno omrežje za plin;

(c)

napravo za daljinsko ogrevanje, če dobavlja toploto gospodinjskim odjemalcem, malim ali srednjim podjetjem ali osnovnim socialnim službam, pod pogojem, da ta naprava ne more preiti na druga goriva, kot je zemeljski plin;

(6)

„solidarnostno zaščiteni odjemalec“ pomeni gospodinjskega odjemalca, ki je priključen na distribucijsko omrežje za plin, vključuje pa lahko tudi eno ali oboje od naslednjega:

(a)

napravo za daljinsko ogrevanje, če je zaščiteni odjemalec v zadevni državi članici in le če dobavlja toploto gospodinjstvom ali osnovnim socialnim službam, ki niso izobraževalne in javnoupravne službe;

(b)

osnovno socialno službo, če je zaščiteni odjemalec v zadevni državi članici, ki ni izobraževalna in javnoupravna služba;

(7)

„pristojni organ“ pomeni nacionalni vladni organ ali nacionalni regulativni organ, ki ga imenuje država članica za zagotavljanje izvajanja ukrepov iz te uredbe;

(8)

„nacionalni regulativni organ“ pomeni nacionalni regulativni organ, imenovan v skladu s členom 39(1) Direktive 2009/73/ES;

(9)

„podjetje plinskega gospodarstva“ pomeni podjetje plinskega gospodarstva, kot je opredeljeno v točki 1 člena 2 Direktive 2009/73/ES;

(10)

„pogodba o dobavi plina“ pomeni pogodbo o dobavi plina, kot je opredeljena v točki 34 člena 2 Direktive 2009/73/ES;

(11)

„prenos“ pomeni prenos, kot je opredeljen v točki 3 člena 2 Direktive 2009/73/ES;

(12)

„operater prenosnega sistema“ pomeni operaterja prenosnega sistema, kot je opredeljen v točki 4 člena 2 Direktive 2009/73/ES;

(13)

„distribucija“ pomeni distribucijo, kot je opredeljena v točki 5 člena 2 Direktive 2009/73/ES;

(14)

„operater distribucijskega sistema“ pomeni operaterja distribucijskega sistema, kot je opredeljen v točki 6 člena 2 Direktive 2009/73/ES;

(15)

„povezovalni plinovod“ pomeni povezovalni plinovod, kot je opredeljen v točki 17 člena 2 Direktive 2009/73/ES;

(16)

„koridorji za oskrbo v izrednih razmerah“ pomeni poti oskrbe s plinom v Uniji, ki pomagajo državam članicam ublažiti učinke morebitnih motenj v oskrbi ali infrastrukturi;

(17)

„skladiščna zmogljivost“ pomeni zmogljivost skladišča, kot je opredeljena v točki 28 člena 2 Uredbe (ES) št. 715/2009;

(18)

„tehnična zmogljivost“ pomeni tehnično zmogljivost, kot je opredeljena v točki 18 člena 2 Uredbe (ES) št. 715/2009;

(19)

„zagotovljena zmogljivost“ pomeni zagotovljeno zmogljivost, kot je opredeljena v točki 16 člena 2 Uredbe (ES) št. 715/2009;

(20)

„prekinljiva zmogljivost“ pomeni prekinljivo zmogljivost, kot je opredeljena v točki 13 člena 2 Uredbe (ES) št. 715/2009;

(21)

„zmogljivost obrata za UZP“ pomeni zmogljivost obrata za UZP, kot je opredeljena v točki 24 člena 2 Uredbe (ES) št. 715/2009;

(22)

„obrat za UZP“ pomeni obrat za UZP, kot je opredeljen v točki 11 člena 2 Direktive 2009/73/ES;

(23)

„skladišče“ pomeni skladišče, kot je opredeljeno v točki 9 člena 2 Direktive 2009/73/ES;

(24)

„sistem“ pomeni sistem, kot je opredeljen v točki 13 člena 2 Direktive 2009/73/ES;

(25)

„uporabnik sistema“ pomeni uporabnika sistema, kot je opredeljen v točki 23 člena 2 Direktive 2009/73/ES;

(26)

„sistemske storitve“ pomeni sistemske storitve, kot so opredeljene v točki 14 člena 2 Direktive 2009/73/ES;

▼M4

(27)

„krivulja polnjenja“ pomeni niz okvirnih vmesnih ciljev za podzemno skladišče plina za vsako državo članico, določenih v skladu s členom 6a(7), ki predstavlja načrt polnjenja te države članice;

▼M2

(28)

„cilj napolnjenosti“ pomeni zavezujoč cilj ravni napolnjenosti skupne zmogljivosti podzemnih skladišč plina;

(29)

„strateško skladiščenje“ pomeni podzemno skladiščenje ali del podzemnega skladiščenja neutekočinjenega zemeljskega plina, ki ga kupijo, s katerim upravljajo in ki ga skladiščijo operaterji prenosnih sistemov, subjekt, ki so ga imenovale države članice, ali podjetje, ter ki se ga lahko sprosti le po predhodnem uradnem obvestilu ali dovoljenju javnega organa za sprostitev in ki se na splošno sprosti v primeru:

(a)

hudega pomanjkanja v oskrbi;

(b)

motenj v oskrbi ali

(c)

razglasitve izrednih razmer, kot je navedeno v členu 11(1), točka (c);

(30)

„izravnalna zaloga“ pomeni neutekočinjen zemeljski plin, ki ga:

(a)

kupijo, s katerim upravljajo in ki ga skladiščijo pod zemljo operaterji prenosnih sistemov ali subjekt, ki ga imenuje država članica, izključno za namene izvajanja funkcij operaterjev prenosnih sistemov in zanesljivosti oskrbe s plinom in

(b)

ki se sprosti le, kadar je to potrebno za ohranjanje delovanja sistema pod varnimi in zanesljivimi pogoji v skladu s členom 13 Direktive 2009/73/ES ter členoma 8 in 9 Uredbe (EU) št. 312/2014;

(31)

„podzemno skladišče plina“ pomeni skladišče, kot je opredeljeno v členu 2, točka 9, Direktive 2009/73/ES, ki se uporablja za skladiščenje zemeljskega plina, vključno z izravnalno zalogo, in ki je priključeno na prenosni ali distribucijski sistem, razen nadzemnega sferičnega ali cevnega skladišča;

▼M3

(32)

„plin“ pomeni zemeljski plin, kakor je opredeljen v členu 2, točka 1, Direktive (EU) 2024/1788 ( 1 );

▼M5

(33)

„določba vzemi ali plačaj“ pomeni pogodbeno določbo, ki kupca zavezuje, da prevzame dobavo ali plača določeno minimalno količino plina v določenem obdobju, ne glede na to, ali je plin dejansko prejet;

(34)

„določba dobavi ali plačaj“ pomeni pogodbeno določbo, ki prodajalca zavezuje k plačilu pogodbene globe v primeru nedobave plina.

▼B

Člen 3 Odgovornost za zanesljivost oskrbe s plinom

Člen 4 Koordinacijska skupina za plin

Člen 5 Infrastrukturni standard

Člen 6 Standard oskrbe s plinom

Člen 6a Cilji napolnjenosti in krivulje polnjenja

Člen 6b Izpolnjevanje cilja napolnjenosti

Člen 6c Dogovori o skladiščenju in mehanizem za delitev bremena

Člen 6d Spremljanje in izvrševanje

Člen 7 Ocena tveganja

Člen 8 Priprava načrtov preventivnih ukrepov in načrtov za izredne razmere

Člen 8a Ukrepi za kibernetsko varnost

Člen 9 Vsebina načrtov preventivnih ukrepov

Člen 10 Vsebina načrtov za izredne razmere

Člen 11 Razglasitev krize

Člen 12 Odzivi v izrednih razmerah na regionalni ravni in ravni Unije

Člen 13 Solidarnostna pomoč

Člen 13a Sodelovanje med posredno povezanimi državami članicami, ki uporabljajo tržne ukrepe (prostovoljni ukrepi)

Člen 14 Izmenjava informacij

Člen 15 Poslovna skrivnost

Člen 16 Sodelovanje s pogodbenicami Energetske skupnosti

Člen 17 Spremljanje, ki ga izvaja Komisija

Člen 17

Spremljanje, ki ga izvaja Komisija

Komisija stalno spremlja ukrepe za zanesljivost oskrbe s plinom ter redno poroča KSP.

▼M5

Komisija stalno spremlja izpostavljenost energetskega sistema Unije oskrbi, tudi prek tretjih držav, s plinom, ki izvira ali se neposredno ali posredno izvaža iz Ruske federacije, zlasti na podlagi informacij, priglašenih Komisiji in pristojnim organom v skladu s členom 14(6), točka (c).

Komisija oceni izvajanje postopnega opuščanja plina, ki izvira ali se neposredno ali posredno izvaža iz Ruske federacije, na podlagi Uredbe (EU) 2026/261 na nacionalni in regionalni ravni ter ravni Unije na podlagi nacionalnih načrtov za diverzifikacijo za nafto iz člena 9 navedene uredbe in svojo oceno sporoči koordinacijski skupini za plin.

Komisija na podlagi ocene iz tretjega odstavka objavi letno poročilo, ki vsebuje celovit pregled napredka, ki so ga države članice dosegle pri izvajanju svojih nacionalnih načrtov za diverzifikacijo za plin.

Komisija lahko v treh mesecih od predložitve nacionalnega načrta za diverzifikacijo za plin po potrebi izda priporočilo, v katerem so opredeljeni možni ukrepi za zagotovitev varne diverzifikacije oskrbe s plinom in pravočasne postopne opustitve plina, ki izvira ali se neposredno ali posredno izvaža iz Ruske federacije.

Ob upoštevanju tega priporočila, zadevna država članica v treh mesecih posodobi svoj nacionalni načrt za diverzifikacijo za plin, pri čemer upošteva priporočilo Komisije.

Člen 17a Poročanje Komisije

Člen 18 Priglasitve

Člen 18

Priglasitve

Ocena tveganja, načrti preventivnih ukrepov, načrti za izredne razmere in vsi ostali dokumenti se priglasijo Komisiji elektronsko prek platforme CIRCABC (Komunikacijsko-informacijsko središče za uprave, podjetja in državljane).

Vsa korespondenca v zvezi s priglasitvijo se pošlje elektronsko.

Člen 19 Izvajanje prenosa pooblastila

Člen 20 Odstopanje

Člen 21 Razveljavitev

Člen 21

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 994/2010 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IX.

Člen 22 Začetek veljavnosti

Člen 22

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati četrti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. novembra 2017.

Člen 13(1) do (6), prvi in drugi pododstavek člena 13(8) ter člen 13(14) in (15) pa se uporabljajo od 1. decembra 2018.

▼M4

Člen 2, točke 27 do 31, členi 6a do 6d, člen 16(3), člen 17a, člen 20(4) ter Priloga Ib se uporabljajo do 31. decembra 2027.

▼B

PRILOGA I Regionalno sodelovanje

PRILOGA I

Regionalno sodelovanje

Rizične skupine držav članic, ki so podlaga za sodelovanje, povezano s tveganjem, iz člena 3(7), so:

1.

Rizična skupina, ki se oskrbuje z UZP:

(a)

Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska.

2.

Rizična skupina, ki se oskrbuje s plinom z območja Severnega morja:

(b)

Belgija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Francija, Latvija, Litva, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Finska, Švedska.

3.

Rizična skupina, ki se oskrbuje s plinom iz Severne Afrike:

(c)

Španija, Francija, Italija, Malta, Avstrija, Portugalska, Slovenija.

4.

Rizična skupina, ki se oskrbuje s plinom z jugovzhoda:

(d)

Bolgarija, Češka, Grčija, Hrvaška, Italija, Ciper, Madžarska, Avstrija, Romunija, Slovenija, Slovaška.

PRILOGA Ib Skupna odgovornost za cilj napolnjenosti in krivuljo polnjenja

PRILOGA Ib

Skupna odgovornost za cilj napolnjenosti in krivuljo polnjenja

Kar zadeva cilj napolnjenosti in krivuljo polnjenja na podlagi člena 6a, sta Slovaška in Češka skupaj odgovorni za skladiščne zmogljivosti v Dolnjih Bojanovicah. Natančen delež in obseg te odgovornosti Slovaške in Češke sta določena v dvostranskem sporazumu, sklenjenem med tema državama članicama.

Brez poseganja v člen 13 in v skladu s členom 11(6), točka (b), Slovaška in Češka zagotovita, da se v primeru krize, razglašene na podlagi te uredbe, ne uvedejo ukrepi, ki bi utegnili vplivati na skladišče v Dolnjih Bojanovicah in bi lahko resno ogrozili stanje oskrbe s plinom ali zmožnost podjetij plinskega gospodarstva, da dobavljajo plin zaščitenim odjemalcem v skladu z nacionalnim standardom oskrbe s plinom.

PRILOGA II

Izračun formule N – 1

1. Opredelitev formule N – 1

Formula N – 1 kaže tehnično zmogljivost plinske infrastrukture za zadostitev celotnemu povpraševanju po plinu na območju izračuna v primeru motenj na največji plinski infrastrukturi na dan izjemno velikega povpraševanja po plinu, ki se po statistični verjetnosti pojavi enkrat v 20 letih.

Plinska infrastruktura zajema prenosno plinovodno omrežje, vključno z medsebojnimi povezavami, ter proizvodne obrate, obrate za UZP in skladišča na območju izračuna.

Tehnična zmogljivost vse ostale razpoložljive plinske infrastrukture mora biti v primeru motenj na največji plinski infrastrukturi najmanj enaka vsoti celotnega dnevnega povpraševanja po plinu na območju izračuna na dan izjemno velikega povpraševanja po plinu, ki se po statistični verjetnosti pojavi enkrat v 20 letih.

Rezultati formule N – 1, ki se izračuna, kot je prikazano spodaj, morajo biti najmanj enaki 100 %.

2. Izračun formule N – 1

, N – 1 ≥ 100 %

Parametri za izračun morajo biti jasno opisani in utemeljeni.

Za izračun EPm je treba posredovati podroben seznam vstopnih točk in njihovo individualno zmogljivost.

3. Opredelitev parametrov formule N – 1

„Območje izračuna“ pomeni geografsko območje, za katerega se izračuna formula N – 1, kot določi pristojni organ.

Opredelitev na strani povpraševanja

„Dmax “ pomeni celotno dnevno povpraševanje po plinu (v mcm/d) na območju izračuna na dan izjemno velikega povpraševanja po plinu, ki se po statistični verjetnosti pojavi enkrat v 20 letih.

Opredelitve na strani ponudbe

„EPm“ : tehnična zmogljivost vstopnih točk (v mcm/d), razen proizvodnih obratov, obratov za UZP in skladišč, zajetih v Pm, LNGm in Sm, pomeni vsoto tehnične zmogljivosti vseh vstopnih točk na meji, ki lahko zagotavljajo oskrbo s plinom na območju izračuna.

„Pm“ : največja tehnična proizvodna zmogljivost (v mcm/d) pomeni vsoto največje dnevne tehnične proizvodne zmogljivosti vseh obratov za proizvodnjo plina, ki se lahko zagotovi na vstopnih točkah na območju izračuna.

„Sm“ : največja tehnična zmogljivost dobave skladišč (v mcm/d) pomeni vsoto največje dnevne tehnične zmogljivosti praznjenja vseh skladišč, ki se lahko zagotovi na vstopnih točkah na območju izračuna ob upoštevanju njihovih fizičnih značilnosti.

„LNGm“ : največja tehnična zmogljivost obrata za UZP (v mcm/d) pomeni vsoto največjih dnevnih tehničnih zmogljivosti dobave obratov za UZP na območju izračuna ob upoštevanju kritičnih elementov, kot so praznjenje, sistemske storitve, prehodno skladiščenje in ponovno uplinjanje UZP ter tehnična zmogljivost dobave v sistem.

„Im“ : pomeni tehnično zmogljivost največje plinske infrastrukture (v mcm/d) z največjo zmogljivostjo za oskrbo območja izračuna. Ko je na skupno pridobivalno ali dobavno plinsko infrastrukturo priključenih več plinskih infrastruktur, ki ne morejo delovati ločeno, se te infrastrukture štejejo za eno samo posamezno plinsko infrastrukturo.

4. Izračun formule N – 1 z uporabo ukrepov na strani povpraševanja

, N – 1 ≥ 100 %

Opredelitev na strani povpraševanja

„Deff “ pomeni delež Dmax (v mcm/d), ki je lahko v primeru motenj v oskrbi s plinom zadostno in pravočasno pokrit s tržnimi ukrepi na strani povpraševanja v skladu s točko (c) člena 9(1)in členom 5(2).

5. Izračun formule N – 1 na regionalni ravni

Območje izračuna iz točke 3 se po potrebi razširi na ustrezno regionalno raven, kot določijo pristojni organi zadevnih držav članic. Izračun se lahko tudi razširi na regionalno raven rizične skupine, če je tako dogovorjeno s pristojnimi organi rizične skupine. Za izračun formule N – 1 na regionalni ravni se uporabi največja plinska infrastruktura skupnega interesa. Največja plinska infrastruktura skupnega interesa za regijo je največja plinska infrastruktura v regiji, ki neposredno ali posredno prispeva k oskrbi držav članic te regije s plinom in se opredeli v oceni tveganja.

Izračun formule N – 1 na regionalni ravni lahko nadomesti izračun formule N – 1 na nacionalni ravni le, kadar je v skladu s skupno oceno tveganja največja plinska infrastruktura skupnega interesa zelo pomembna za oskrbo vseh zadevnih držav članic.

Na ravni rizične skupine se za izračune iz člena 7(4) uporablja največja plinska infrastruktura skupnega interesa za rizične skupine, ki so navedene v Prilogi I.

PRILOGA III

Stalna dvosmerna zmogljivost

1. Pri izvajanju določb iz te priloge lahko kot pristojni organ deluje nacionalni regulativni organ, če se tako odloči država članica.

2. Da bi omogočili ali okrepili dvosmerno zmogljivost na medsebojni povezavi oziroma da bi pridobili ali podaljšali izvzetje iz navedene obveznosti, operaterji prenosnih sistemov na obeh straneh medsebojne povezave svojim pristojnim organom (v nadaljnjem besedilu: zadevni pristojni organi) in svojim regulativnim organom (v nadaljnjem besedilu: zadevni regulativni organi) po posvetovanju z vsemi operaterji prenosnih sistemov, ki jih to lahko zadeva, predložijo:

(a)

predlog za vzpostavitev stalne fizične zmogljivosti za transport plina v obe smeri za stalno dvosmerno zmogljivost v zvezi s povratno smerjo (fizična zmogljivost povratnega toka) ali

(b)

zahtevo za izvzetje iz obveznosti omogočanja dvosmerne zmogljivosti.

Operaterji prenosnih sistemov si prizadevajo, da bi predlog ali zahtevo za izvzetje predložili skupaj. V primeru predloga za vzpostavitev dvosmerne zmogljivosti operaterji prenosnih sistemov lahko predložijo obrazložen predlog za čezmejno razporeditev stroškov. Takšen predlog predložijo najpozneje do 1. decembra 2018 za vse medsebojne povezave, ki so obstajale 1. novembra 2017, za nove medsebojne povezave pa po končani fazi izdelave študije izvedljivosti, toda pred začetkom faze podrobnega tehničnega oblikovanja za nove medsebojne povezave.

3. Zadevni pristojni organi se po prejemu predloga ali zahteve za izvzetje o predlogu ali zahtevi za izvzetje nemudoma posvetujejo s pristojnimi organi države članice, ki bi lahko v skladu z oceno tveganja imela koristi od zmogljivosti povratnega toka in, če niso pristojni organi, nacionalnimi regulativnimi organi te države članice ter Agencijo in Komisijo. Organi, s katerimi je bilo opravljeno posvetovanje, lahko dajo mnenje v štirih mesecih od prejema prošnje za posvetovanje.

4. Zadevni regulativni organi v šestih mesecih po prejemu skupnega predloga na podlagi člena 5(6) in (7) te uredbe, po posvetovanju z zadevnimi nosilci projektov sprejmejo usklajene odločitve o čezmejni razporeditvi stroškov naložbe, ki jih krijejo posamezni operaterji prenosnih sistemov. Kadar zadevni regulativni organi ne dosežejo soglasja v navedenem roku, o tem nemudoma obvestijo zadevne pristojne organe.

5. Zadevni pristojni organi na podlagi ocene tveganja, informacij iz člena 5(5) te uredbe, mnenj, prejetih v posvetovanjih iz točke 3 te priloge, ter ob upoštevanju zanesljivosti oskrbe s plinom in prispevka k notranjemu trgu plina sprejmejo usklajeno odločitev. To usklajeno odločitev sprejmejo v dveh mesecih. Dvomesečni rok, v katerem morajo zadevni regulativni organi sprejeti usklajeno odločitev, začne teči po štirimesečnem obdobju, določenem za predložitev mnenj v skladu s točko 3, razen če so bila vsa mnenja prejeta že prej, ali po šestmesečnem obdobju iz točke 4. Z usklajeno odločitvijo se:

(a)

sprejme predlog za dvosmerno zmogljivost. Takšna odločitev, ki jo pripravijo zadevni regulativni organi, vključuje analizo stroškov in koristi, časovni okvir za izvajanje in dogovore za poznejšo uporabo, spremlja pa jo usklajena odločitev o čezmejni razporeditvi stroškov iz točke 4;

(b)

odobri ali podaljša začasno izvzetje za največ štiri leta, če je iz analize stroškov in koristi, vključene v odločitvi, razvidno, da zmogljivost povratnega toka ne bi povečala zanesljivosti oskrbe s plinom nobene zadevne države članice, ali če bi naložbeni stroški bistveno presegali možne koristi za zanesljivost oskrbe s plinom, ali

(c)

od operaterjev prenosnih sistemov zahteva, da svoj predlog ali zahtevo za izvzetje spremenijo ali ponovno predložijo v največ štirih mesecih.

6. Zadevni pristojni organi nemudoma predložijo usklajeno odločitev, vključno z mnenji, pridobljenimi v posvetovanjih v skladu s točko 3, pristojnim organom in nacionalnim regulativnim organom, ki so predložili mnenje s skladu s točko 3, zadevnim regulativnim organom, Agenciji in Komisiji.

7. Pristojni organi iz točke 6 lahko v dveh mesecih od prejema usklajene odločitve predstavijo svoje ugovore zoper njo ter jih posredujejo zadevnim pristojnim organom, ki so jo sprejeli, Agenciji in Komisiji. Ugovori se lahko nanašajo samo na dejstva in oceno, predvsem na čezmejno porazdelitev stroškov, o kateri ni bilo opravljeno posvetovanje v skladu s točko 3.

8. Agencija v treh mesecih od prejema usklajene odločitve v skladu s točko 6 sprejme mnenje o vseh elementih usklajene odločitve ob upoštevanju morebitnih ugovorov ter mnenje posreduje vsem zadevnim pristojnim organom, pristojnim organom iz točke 6 in Komisiji.

9. Komisija lahko v štirih mesecih od prejema mnenja Agencije v skladu s točko 8 sprejme sklep, s katerim zahteva spremembe usklajene odločitve. Komisija vsako takšno odločitev sprejme na podlagi meril iz točke 5, razlogov pristojnih organov za sprejetje odločitve in mnenja Agencije. Zadevni pristojni organi zahtevo Komisije izpolnijo tako, da odločitev spremenijo v štirih tednih.

Če Komisija ne ukrepa v navedenem štirimesečnem obdobju, se šteje, da ne nasprotuje odločitvi zadevnih pristojnih organov.

10. Če zadevni pristojni organi niso mogli sprejeti usklajene odločitve v roku, določenem v točki 5, ali če zadevni regulativni organi niso mogli doseči dogovora o razporeditvi stroškov v roku, določenem v točki 4, zadevni pristojni organi o tem obvestijo Agencijo in Komisijo najpozneje na dan izteka roka. Komisija v štirih mesecih po prejetju teh informacij in po morebitnem posvetovanju z Agencijo sprejme odločitev, ki se nanaša na vse elemente usklajene odločitve iz točke 5, razen na čezmejno razporeditev stroškov, in to odločitev predloži zadevnim pristojnim organom in Agenciji.

11. Če je v odločitvi Komisije v skladu s točko 10 te priloge zahtevana dvosmerna zmogljivost, Agencija prejeme odločitev o čezmejni razporeditvi stroškov v skladu s členom 5(7) te uredbe v treh mesecih po prejemu odločitve Komisije. Preden Agencija sprejme takšno odločitev, se posvetuje z zadevnimi regulativnimi organi in operaterji prenosnih sistemov. Kadar Agencija zahteva dodatne informacije, se trimesečno obdobje lahko podaljša za dodatna dva meseca. Dodatno obdobje začne teči dan po prejetju vseh informacij.

12. Komisija, Agencija, pristojni organi, nacionalni regulativni organi in operaterji prenosnih sistemov ohranijo zaupnost poslovno občutljivih informacij.

13. Izvzetja iz obveznosti omogočanja dvosmerne zmogljivosti, odobrena na podlagi Uredbe (EU) št. 994/2010, še naprej ostajajo veljavna, razen če Komisija ali druge zadevne države članice zahtevajo revizijo ali če se izteče njihov rok veljavnosti.

PRILOGA IV

Predloga za skupno oceno tveganja

Naslednja predloga se izpolni v jeziku, o katerem se dogovori rizična skupina.

Splošne informacije

—

Države članice v rizični skupini

—

Ime pristojnih organov, ki so odgovorni za pripravo ocene tveganja ( 9 )

1. Opis sistema

Navedite kratek opis plinskega sistema rizične skupine, ki vsebuje:

(a)

najpomembnejše številke v zvezi s porabo plina ( 10 ): končno letno porabo plina (bcm) in razčlenitev po vrstah odjemalcev ( 11 ), konično obremenitev (skupno in razčlenitev po kategorijah odjemalcev v mcm/d);

(b)

opis delovanja plinskega sistema v rizični skupini: glavni tokovi (vstopni/izstopni/tranzitni), zmogljivost vstopnih/izstopnih točk v regijo in iz nje ter za vsako državo članico, vključno s stopnjo izkoriščenosti, obrati za UZP (največja dnevna zmogljivost, stopnja izkoriščenosti in režim dostopa) itd.;

(c)

čim natančnejšo razčlenitev virov za uvoz plina na nacionalni ravni za vsako državo izvora ( 12 );

(d)

opis vloge skladišč, ki so pomembna za rizično skupino, vključno s čezmejnim dostopom:

(i)

skladiščna zmogljivost (skupna in razpoložljiv plin) v primerjavi s povpraševanjem med kurilno sezono;

(ii)

največja dnevna zmogljivost praznjenja pri različnih ravneh napolnjenosti (idealno pri polnem skladišču in na ravni ob koncu sezone);

(e)

opis vloge domače proizvodnje v rizični skupini:

(i)

obseg proizvodnje glede na končno letno porabo plina;

(ii)

največja dnevna proizvodna zmogljivost;

(f)

opis vloge plina v proizvodnji električne energije (npr. pomembnost, vloga kot alternativna možnost za obnovljive vire energije), vključno s plinsko proizvodno zmogljivostjo (skupno (MWe) in kot odstotek skupne proizvodne zmogljivosti) ter soproizvodnjo (skupno (MWe) in kot odstotek skupne proizvodne zmogljivosti).

2. Infrastrukturni standard (člen 5)

Opišite izračune za formulo/formule N – 1 na regionalni ravni za rizično skupino, če je tako dogovorjeno s pristojnimi organi rizične skupine, in obstoječe dvostranske zmogljivosti, kot sledi:

(a)

Formula N – 1

(i)

opredelitev največje posamezne plinske infrastrukture skupnega interesa v rizični skupini;

(ii)

izračun formule N – 1 na regionalni ravni;

(iii)

opis vrednosti, ki so bile uporabljene za vse elemente formule N – 1, vključno z vmesnimi vrednostmi, ki so bile uporabljene pri izračunu (npr. za EPm navedite zmogljivost vseh vstopnih točk, ki so bile upoštevane v okviru tega parametra);

(iv)

navedba metodologije in morebitne uporabljene predpostavke za izračun parametrov v formuli N – 1 (npr. Dmax) (podrobna pojasnila navedite v prilogah);

(b)

dvosmerna zmogljivost

(i)

navedite povezovalne točke, opremljene z dvosmerno zmogljivostjo, in največjo zmogljivost dvosmernih tokov;

(ii)

navedite ureditev za uporabo zmogljivosti povratnega toka (npr. prekinljiva zmogljivost);

(iii)

navedite povezovalne točke, za katere je bilo odobreno izvzetje v skladu s členom 5(4), trajanje izvzetja in razloge, zaradi katerih je bilo odobreno.

3. Določitev tveganj

Opišite velika čezmejna tveganja, za katera je bila oblikovana skupina, in dejavnike tveganja v različnih okoliščinah, zaradi katerih bi se lahko to tveganje uresničilo, ter njihovo verjetnost in posledice.

Nepopoln seznam dejavnikov tveganja, ki se vključi v oceno samo, če ustrezni pristojni organ meni, da je to ustrezno:

(a)

Politični dejavniki

—

motnje v oskrbi s plinom iz tretjih držav iz različnih razlogov,

—

politični nemiri (v državi izvora ali tranzitni državi),

—

vojna/državljanska vojna (v državi izvora ali tranzitni državi),

—

terorizem.

(b)

Tehnološki dejavniki

—

eksplozije/požari,

—

požari (znotraj določenega objekta),

—

puščanje,

—

pomanjkljivo vzdrževanje,

—

okvara opreme (neuspel zagon, okvara med delovanjem itd.),

—

pomanjkanje električne energije (ali drugega vira energije),

—

okvara IKT (okvara strojne ali programske opreme, internet, težave s sistemom za nadzor, vodenje in zbiranje podatkov (SCADA) itd.),

—

kibernetski napad,

—

učinek izkopnih del (kopanje, zabijanje pilotov), zemeljska dela itd.

(c)

Poslovni/tržni/finančni dejavniki

—

dogovori z dobavitelji iz tretjih držav,

—

poslovni spor,

—

infrastruktura, ki je pomembna za zanesljivost oskrbe s plinom, je pod nadzorom subjektov iz tretjih držav, kar bi lahko med drugim pomenilo tveganje premajhnega obsega naložb, onemogočanja diverzifikacije ali nespoštovanja prava Unije,

—

nestanovitnost cen,

—

premajhen obseg naložb,

—

nenadna, nepričakovana konična obremenitev,

—

druga tveganja, ki bi lahko povzročila slabe strukturne rezultate.

(d)

Socialni dejavniki

—

stavke (v različnih sorodnih sektorjih, v sektorju plina, pristaniščih, prometu itd.),

—

sabotaža,

—

vandalizem,

—

kraja.

(e)

Naravni dejavniki

—

potresi,

—

plazovi,

—

poplave (močno deževje, reke),

—

viharji (na morju),

—

snežni plazovi,

—

ekstremne vremenske razmere,

—

požari (zunaj objekta, npr. v gozdovih, na travnikih v bližini itd.).

Analiza

(a)

opišite velika čezmejna tveganja in vse druge relevantne dejavnike tveganja v rizični skupini, vključno z njihovo verjetnostjo in učinkom, ter medsebojni vpliv in povezanost tveganj z drugimi državami članicami, kot je primerno;

(b)

opišite merila, po katerih je bilo določeno, ali je sistem izpostavljen visokim/nesprejemljivim tveganjem;

(c)

sestavite seznam pomembnih scenarijev tveganja v skladu z viri tveganja ter opišite, kako ste jih izbrali;

(d)

navedite, v kolikšni meri so bili upoštevani scenariji, ki jih je pripravil ENTSO-G.

4. Analiza tveganja in ocena

Analizirajte sklop pomembnih scenarijev tveganja iz točke 3. Simulacija scenarijev tveganja naj vsebuje tudi obstoječe ukrepe za zanesljivost oskrbe s plinom, kot sta infrastrukturni standard, izračunan z uporabo formule N – 1 iz točke 2 Priloge II, če je to ustrezno, in standard oskrbe s plinom. Za vsak scenarij tveganja:

(a)

podrobno opišite scenarij tveganja, vključno z vsemi predpostavkami in morebitnimi metodologijami, ki so podlaga za izračun;

(b)

podrobno opišite rezultate izvedenih simulacij, vključno s količinsko določitvijo vpliva (npr. prostornina nedobavljenega plina, socialno-gospodarski vplivi, vplivi na daljinsko ogrevanje, vplivi na proizvodnjo električne energije).

5. Sklepne ugotovitve

Opišite glavne rezultate skupne ocene tveganja, navedite tudi, pri katerih scenarijih je potrebno nadaljnje ukrepanje.

PRILOGA V

Predloga za nacionalno oceno tveganja

Splošne informacije

Ime pristojnega organa, ki je odgovoren za pripravo te ocene tveganja ( 13 ).

1. Opis sistema

1.1

Navedite kratek in jedrnat opis regionalnega plinskega sistema za vsako rizično skupino ( 14 ), v kateri sodeluje država članica, ki vsebuje:

(a)

glavne številčne podatke o porabi plina ( 15 ): končna letna poraba plina (bcm) in razčlenitev po vrstah odjemalcev ( 16 ), konična obremenitev (skupna in razčlenitev po kategorijah odjemalcev v mcm/d);

(b)

opis delovanja plinskega sistema/sistemov v zadevnih rizičnih skupinah: glavni tokovi (vstopni/izstopni/tranzitni), zmogljivost vstopnih/izstopnih točk v rizično skupine regije/regij in iz nje ter za vsako državo članico, vključno s stopnjo izkoriščenosti, obrati za UZP (največja dnevna zmogljivost, stopnja izkoriščenosti in režim dostopa) itd.;

(c)

čim natančnejšo razčlenitev virov za uvoz plina na nacionalni ravni za vsako državo izvora ( 17 );

(d)

opis vloge skladišč, ki so pomembna za rizično skupino, vključno s čezmejnim dostopom:

(i)

skladiščna zmogljivost (skupna in razpoložljiv plin) v primerjavi s povpraševanjem med kurilno sezono;

(ii)

največja dnevna zmogljivost praznjenja pri različnih ravneh napolnjenosti (idealno pri polnem skladišču in povpraševanju ob koncu sezone);

(e)

opis vloge domače proizvodnje v rizični skupini/skupinah:

(i)

obseg proizvodnje glede na končno letno porabo plina;

(ii)

največja delovna proizvodna zmogljivost in opis, kako je mogoče z njo pokriti največjo dnevno porabo;

(f)

opis vloge plina v proizvodnji električne energije (npr. pomembnost, vloga kot alternativna možnost za obnovljive vire energije), vključno s plinsko proizvodno zmogljivostjo (skupno (MWe) in kot odstotek skupne proizvodne zmogljivosti) ter soproizvodnjo (skupno (MWe) in kot odstotek skupne proizvodne zmogljivosti).

1.2

Navedite kratek opis plinskega sistema države članice, ki vsebuje:

(a)

glavne številčne podatke o porabi plina: končna letna poraba plina (bcm) in razčlenitev po vrstah odjemalcev, konična obremenitev (mcm/d);

(b)

opis delovanja plinskega sistema na nacionalni ravni, vključno z infrastrukturo (če ni že opisana v točki 1.1(b)). Če je primerno, vključite sistem L-plina;

(c)

opredelitev ključne infrastrukture, ki je pomembna za zanesljivost oskrbe s plinom;

(d)

čim natančnejšo razčlenitev izvorov uvoza plina na nacionalni ravni za vsako državo izvora;

(e)

opis vloge skladiščenja in pri tem navedba:

(i)

skladiščne zmogljivosti (skupne in razpoložljive) v primerjavi s povpraševanjem med kurilno sezono;

(ii)

največje dnevne zmogljivosti praznjenja pri različnih ravneh napolnjenosti (idealno pri polnem skladišču in na ravni ob koncu sezone);

(f)

opis vloge domače proizvodnje in pri tem navedba:

(i)

obsega proizvodnje glede na končno letno porabo plina;

(ii)

največje dnevne proizvodne zmogljivosti;

(g)

opis vloge plina v proizvodnji električne energije (npr. pomembnost, vloga kot alternativna možnost za obnovljive vire energije), vključno s plinsko proizvodno zmogljivostjo (skupno (MWe) in kot odstotek skupne proizvodne zmogljivosti) ter soproizvodnjo (skupno (MWe) in kot odstotek skupne proizvodne zmogljivosti).

2. Infrastrukturni standard (člen 5)

Opišite, kako je zagotovljena skladnost z infrastrukturnim standardom, vključno z glavnimi vrednostmi, ki se uporabljajo za formulo N – 1, alternativnimi možnostmi za zagotavljanje skladnosti z njo (z neposredno povezanimi državami članicami, ukrepi na strani povpraševanja) in obstoječimi dvosmernimi zmogljivostmi, kot sledi:

(a)

Formula N – 1

(i)

opredelitev največje posamezne infrastrukture;

(ii)

izračun formule N – 1 na nacionalni ravni;

(iii)

opis vrednosti, ki so bile uporabljene za vse elemente formule N – 1, vključno z vmesnimi vrednostmi, ki so bile uporabljene pri izračunu (npr. za EPm navedite zmogljivost vseh vstopnih točk, ki so bile upoštevane v okviru tega parametra);

(iv)

navedba morebitne uporabljene metodologije za izračun parametrov v formuli N – 1 (npr. Dmax) (podrobna pojasnila navedite v prilogah);

(v)

pojasnilo rezultatov izračuna formule N – 1 ob upoštevanju ravni skladiščenja pri 30 % in 100 % največje delovne prostornine;

(vi)

pojasnilo glavnih rezultatov simulacije formule N – 1 z uporabo hidravličnega modela;

(vii)

če se tako odloči država članica, izračun formule N – 1 z uporabo ukrepov na strani povpraševanja:

—

izračun formule N – 1 v skladu s točko 2 Priloge II,

—

opis vrednosti, ki so bile uporabljene za vse elemente formule N – 1, vključno z vmesnimi vrednostmi, ki so bile uporabljene pri izračunu (če se razlikujejo od vrednosti, opisanih v točki 2(a)(iii)),

—

navedite morebitne uporabljene metodologije za izračun parametrov v formuli N – 1 (npr. Dmax) (podrobna pojasnila navedite v prilogah),

—

pojasnite tržne ukrepe na strani povpraševanja, ki so bili ali bodo sprejeti za nadomestitev motenj v oskrbi s plinom, in njihov pričakovani učinek (Deff);

(viii)

če je tako dogovorjeno s pristojnimi organi zadevne rizične skupine/skupin ali z neposredno povezanimi državami članicami, skupni izračun oziroma izračuni formule N – 1:

—

izračun formule N – 1 v skladu s točko 5 Priloge II,

—

opis vrednosti, ki so bile uporabljene za vse elemente formule N – 1, vključno z vmesnimi vrednostmi, ki so bile uporabljene pri njihovem izračunu (če se razlikujejo od vrednosti, opisanih v točki 2(a)(iii)),

—

navedite metodologije in morebitne uporabljene predpostavke za izračun parametrov v formuli N – 1 (npr. Dmax) (podrobna pojasnila navedite v prilogah),

—

pojasnite dogovorjeno ureditev za zagotavljanje skladnosti s formulo N – 1;

(b)

Dvosmerna zmogljivost:

(i)

navedite povezovalne točke, opremljene z dvosmerno zmogljivostjo, in največjo zmogljivost dvosmernih tokov;

(ii)

navedite ureditev za uporabo zmogljivosti povratnega toka (npr. prekinljiva zmogljivost);

(iii)

navedite povezovalne točke, za katere je bilo odobreno izvzetje v skladu s členom 5(4), trajanje izvzetja in razloge, zaradi katerih je bilo odobreno.

3. Določitev tveganj

Opišite dejavnike tveganj, ki bi lahko negativno vplivali na zanesljivost oskrbe s plinom v državi članici, njihovo verjetnost in posledice.

Nepopoln seznam vrst dejavnikov tveganja, ki se vključi v oceno samo, če ustrezni pristojni organ meni, da je to ustrezno:

(a)

Politični dejavniki

—

motnje v oskrbi s plinom iz tretjih držav iz različnih razlogov,

—

politični nemiri (v državi izvora ali tranzitni državi),

—

vojna/državljanska vojna (v državi izvora ali tranzitni državi),

—

terorizem.

(b)

Tehnološki dejavniki

—

eksplozije/požari,

—

požari (znotraj določenega objekta),

—

puščanje,

—

pomanjkljivo vzdrževanje,

—

okvara opreme (neuspel zagon, okvara med delovanjem itd.,)

—

pomanjkanje električne energije (ali drugega vira energije),

—

okvara IKT (okvara strojne ali programske opreme, internet, težave s sistemom za nadzor, vodenje in zbiranje podatkov (SCADA) itd.),

—

kibernetski napad,

—

učinek izkopnih del (kopanje, zabijanje pilotov), zemeljska dela itd.

(c)

Poslovni/tržni/finančni dejavniki

—

dogovori z dobavitelji iz tretjih držav,

—

poslovni spor,

—

infrastruktura, ki je pomembna za zanesljivost oskrbe s plinom, je pod nadzorom subjektov iz tretjih držav, kar bi lahko med drugim pomenilo tveganje premajhnega obsega naložb, onemogočanja diverzifikacije ali nespoštovanja prava Unije,

—

nestanovitnost cen,

—

premajhen obseg naložb,

—

nenadna, nepričakovana konična obremenitev,

—

druga tveganja, ki bi lahko povzročila slabe strukturne rezultate.

(d)

Socialni dejavniki

—

stavke (v različnih sorodnih sektorjih, v sektorju plina, pristaniščih, prometu itd.),

—

sabotaža,

—

vandalizem,

—

kraja.

(e)

Naravni dejavniki

—

potresi,

—

plazovi,

—

poplave (močno deževje, reke),

—

viharji (na morju),

—

nežni plazovi,

—

ekstremne vremenske razmere,

—

požari (zunaj objekta, npr. v gozdovih, na travnikih v bližini itd.).

Analiza

(a)

navedite pomembne dejavnike tveganja za državo članico, vključno z njihovo verjetnostjo in učinkom;

(b)

opišite merila, po katerih je bilo določeno, ali je sistem izpostavljen visokim/nesprejemljivim tveganjem;

(c)

sestavite seznam pomembnih scenarijev tveganja v skladu z dejavniki tveganja in njihovo verjetnostjo ter opišite, kako ste jih izbrali.

4. Analiza in ocena tveganja

Analizirajte sklop pomembnih scenarijev tveganja iz točke 3. Simulacija scenarijev tveganja naj vsebuje tudi obstoječe ukrepe za zanesljivost oskrbe s plinom, kot sta med drugim infrastrukturni standard, izračunan z uporabo formule N – 1 iz točke 2 Priloge II, in standard oskrbe s plinom. Za vsak scenarij tveganja:

(a)

podrobno opišite scenarij tveganja, vključno z vsemi predpostavkami in morebitnimi metodologijami, ki so podlaga za izračun;

(b)

podrobno opišite rezultate izvedenih simulacij, vključno s količinsko določitvijo vplivov (npr. prostornina nedobavljenega plina, socialno-gospodarski vplivi, vplivi na daljinsko ogrevanje, vplivi na proizvodnjo električne energije;

(c)

ugotovitve na podlagi različnih analiz tveganja, v katere je bila vključena država članica.

5. Sklepne ugotovitve

Opišite najpomembnejše rezultate skupne ocene tveganja, v katero so bile vključene države članice; navedite tudi, pri katerih scenarijih je potrebno nadaljnje ukrepanje.

PRILOGA VI

Predloga za načrt preventivnih ukrepov

Splošne informacije

—

Države članice v rizični skupini

—

Ime pristojnega organa, ki je odgovoren za pripravo tega načrta ( 18 )

1. Opis sistema

1.1

Navedite kratek in jedrnat opis regionalnega plinskega sistema za vsako rizično skupino ( 19 ), v kateri sodelujejo države članice, ki vsebuje:

(a)

najpomembnejše številke v zvezi s porabo plina ( 20 ): končna letna poraba plina (bcm) in razčlenitev po vrstah odjemalcev ( 21 ), konična obremenitev (skupna in razčlenitev po kategorijah odjemalcev v mcm/d);

(b)

opis delovanja plinskega sistema v rizičnih skupinah: glavni tokovi (vstopni/izstopni/tranzitni), zmogljivost vstopnih/izstopnih točk v regijo in iz nje ter za vsako državo članico, vključno s stopnjo izkoriščenosti, obrati za UZP (največja dnevna zmogljivost, stopnja izkoriščenosti in režim dostopa) itd.;

(c)

čim natančnejšo razčlenitev virov za uvoz plina na nacionalni ravni za vsako državo izvora ( 22 );

(d)

opis vloge skladišč, ki so pomembna za regijo, vključno s čezmejnim dostopom:

(i)

skladiščna zmogljivost (skupna in razpoložljiv plin) v primerjavi s povpraševanjem med kurilno sezono;

(ii)

največja dnevna zmogljivost praznjenja pri različnih ravneh napolnjenosti (idealno pri polnem skladišču in na ravni ob koncu sezone);

(e)

opis vloge domače proizvodnje v regiji:

(i)

obseg proizvodnje glede na končno letno porabo plina;

(ii)

največja dnevna proizvodna zmogljivost;

(f)

opis vloge plina v proizvodnji električne energije (npr. pomembnost, vloga kot alternativna možnost za obnovljive vire energije), vključno s plinsko proizvodno zmogljivostjo (skupno (MWe) in kot odstotek skupne proizvodne zmogljivosti) ter soproizvodnjo (skupno (MWe) in kot odstotek skupne proizvodne zmogljivosti);

(g)

opis vloge, ki jo imajo ukrepi za energetsko učinkovitost in njihov vpliv na letno končno porabo plina.

1.2

Navedite kratek opis plinskega sistema za vsako državo članico, ki vsebuje:

(a)

glavne številčne podatke o porabi plina: končno letna poraba plina (bcm) in razčlenitev po vrstah odjemalcev, konično obremenitev (mcm/d);

(b)

opis delovanja plinskega sistema na nacionalni ravni, vključno z infrastrukturo (če ni že opisana v točki 1.1(b));

(c)

opredelitev ključne infrastrukture, ki je pomembna za zanesljivost oskrbe;

(d)

čim natančnejšo razčlenitev izvorov uvoza plina na nacionalni ravni za vsako državo izvora;

(e)

opis vloge skladiščenja v državi članici in pri tem navedbo:

(i)

skladiščne zmogljivosti (skupne in razpoložljive) v primerjavi s povpraševanjem med kurilno sezono;

(ii)

največje dnevne zmogljivosti praznjenja pri različnih ravneh napolnjenosti (idealno pri polnem skladišču in na ravni ob koncu sezone);

(f)

opis vloge domače proizvodnje in pri tem navedbo:

(i)

obsega proizvodnje glede na končno letno porabo plina;

(ii)

največje dnevne proizvodne zmogljivosti;

(g)

opis vloge plina v proizvodnji električne energije (npr. pomembnost, vloga kot alternativna možnost za obnovljive vire energije), vključno s plinsko proizvodno zmogljivostjo (skupno (MWe) in kot odstotek skupne proizvodne zmogljivosti) ter soproizvodnjo (skupno (MWe) in kot odstotek skupne proizvodne zmogljivosti);

(h)

opis vloge, ki jo imajo ukrepi za energetsko učinkovitost in njihov vpliv na letno končno porabo plina.

2. Povzetek ocene tveganja

Na kratko opišite rezultate zadevne skupne in nacionalne ocene tveganja, ki je bila izvedena v skladu s členom 7, vključno:

(a)

s seznamom ocenjenih scenarijev, kratkim opisom predpostavk, ki je bil uporabljen pri vsakem, ter ugotovljenimi tveganji/pomanjkljivostmi;

(b)

z glavnimi ugotovitvami ocene tveganja.

3. Infrastrukturni standard (člen 5)

Opišite, kako je zagotovljena skladnost z infrastrukturnim standardom, vključno z glavnimi vrednostmi, ki se uporabljajo za formulo N – 1, alternativnimi možnostmi za zagotavljanje skladnosti z njo (s sosednjimi državami članicami, ukrepi na strani povpraševanja) in obstoječimi dvosmernimi zmogljivostmi, kot sledi:

3.1 Formula N – 1

(i)

opredelitev največje plinske infrastrukture skupnega interesa v regiji;

(ii)

izračun formule N – 1 na regionalni ravni;

(iii)

opis vrednosti, ki so bile uporabljene za vse elemente formule N – 1, vključno z vmesnimi vrednostmi, ki so bile uporabljene pri izračunu (npr. za EPm navedite zmogljivost vseh vstopnih točk, ki so bile upoštevane v okviru tega parametra);

(iv)

navedite metodologije in morebitne uporabljene predpostavke za izračun parametrov v formuli N – 1 (npr. Dmax) (podrobna pojasnila navedite v prilogah).

3.2 Nacionalna raven

(a)

Formula N – 1

(i)

opredelitev največje posamezne infrastrukture;

(ii)

izračun formule N – 1 na nacionalni ravni;

(iii)

opis vrednosti, ki so bile uporabljene za vse elemente formule N – 1, vključno z vmesnimi vrednostmi, ki so bile uporabljene pri izračunu (npr. za EPm navedite zmogljivost vseh vstopnih točk, ki so bile upoštevane v okviru tega parametra);

(iv)

navedite morebitne uporabljene metodologije za izračun parametrov v formuli N – 1 (npr. Dmax) (podrobna pojasnila navedite v prilogah);

(v)

če se tako odloči država članica, izračun formule N – 1 z uporabo ukrepov na strani povpraševanja:

—

izračun formule N – 1 v skladu s točko 2 Priloge II,

—

opis vrednosti, ki so bile uporabljene za vse elemente formule N – 1, vključno z vmesnimi vrednostmi, ki so bile uporabljene pri izračunu (če se razlikujejo od vrednosti, opisanih v točki 3(a)(iii) te priloge),

—

navedite morebitne uporabljene metodologije za izračun parametrov v formuli N – 1 (npr. Dmax) (podrobna pojasnila navedite v prilogah),

—

pojasnite tržne ukrepe na strani povpraševanja, ki so bili ali bodo sprejeti za nadomestitev motenj v oskrbi s plinom, in njihov pričakovani učinek (Deff);

(vi)

če je tako dogovorjeno s pristojnimi organi zadevne rizične skupine/skupin ali z neposredno povezanimi državami članicami, skupni izračun/i formule N – 1:

—

izračun formule N – 1 v skladu s točko 5 Priloge II,

—

opis vrednosti, ki so bile uporabljene za vse elemente formule N – 1, vključno z vmesnimi vrednostmi, ki so bile uporabljene pri njihovem izračunu (če se razlikujejo od vrednosti, opisanih v točki 3(a)(iii) te priloge),

—

navedite metodologije in morebitne uporabljene predpostavke za izračun parametrov v formuli N – 1 (npr. Dmax) (podrobna pojasnila navedite v prilogah),

—

pojasnite dogovorjeno ureditev za zagotavljanje skladnosti s formulo N – 1;

(b)

Dvosmerna zmogljivost

(i)

navedite povezovalne točke, opremljene z dvosmerno zmogljivostjo, in največjo zmogljivost dvosmernih tokov;

(ii)

navedite ureditev za uporabo zmogljivosti povratnega toka (npr. prekinljiva zmogljivost);

(iii)

navedite povezovalne točke, za katere je bilo odobreno izvzetje v skladu s členom 5(4), trajanje izvzetja in razloge, zaradi katerih je bilo odobreno.

4. Skladnost s standardom oskrbe (člen 6)

Opišite ukrepe, ki so bili sprejeti za zagotavljanje skladnosti s standardom oskrbe ter z morebitnim višjim standardom oskrbe ali dodatno obveznostjo, ki je bila naložena zaradi zanesljivosti oskrbe s plinom:

(a)

uporabljena opredelitev zaščitenih odjemalcev, vključno z zajetimi kategorijami odjemalcev in njihovo letno porabo plina (za vsako kategorijo, neto vrednost in odstotek končne letne nacionalne porabe plina);

(b)

količine plina, potrebne za skladnost s standardom oskrbe, v skladu s scenariji iz prvega pododstavka člena 6(1);

(c)

zmogljivost, potrebna za skladnost s standardom oskrbe, v skladu s scenariji iz prvega pododstavka člena 6(1);

(d)

ukrep/ukrepi, sprejeti za zagotavljanje skladnosti s standardom oskrbe:

(i)

opis ukrepa/ukrepov;

(ii)

naslovniki;

(iii)

kadar obstaja, opišite predhodni sistem spremljanja za skladnost s standardom oskrbe;

(iv)

režim sankcij, če se uporablja;

(v)

za vsak ukrep opišite:

—

gospodarski učinek, uspešnost in učinkovitost ukrepa,

—

učinek ukrepa na okolje,

—

učinek ukrepa na odjemalce;

(vi)

kadar se uporabljajo netržni ukrepi (za vsak ukrep):

—

utemeljite, zakaj je ukrep potreben (tj. zakaj zanesljivosti oskrbe ni mogoče doseči samo s tržnimi ukrepi),

—

utemeljite, zakaj je ukrep sorazmeren (tj. zakaj je netržni ukrep najmanj omejevalno sredstvo za dosego predvidenega učinka),

—

navedite analizo učinka takega ukrepa:

(1)

na zanesljivost oskrbe druge države članice;

(2)

na nacionalni trg;

(3)

na notranji trg;

(vii)

kadar so bili ukrepi uvedeni 1. novembra 2017 ali pozneje, navedite kratek povzetek ocene učinka ali povezavo na objavo ocene učinka ukrepa/ukrepov, izvedenih v skladu s členom 9(4);

(e)

če je primerno, opišite morebitni višji standard oskrbe ali dodatno obveznost, ki je bila naložena zaradi zanesljivosti oskrbe s plinom:

(i)

opis ukrepa/ukrepov;

(ii)

mehanizem za znižanje na običajne vrednosti v duhu solidarnosti in v skladu s členom 13;

(iii)

če je primerno, opišite vsak novi višji standard oskrbe ali dodatno obveznost, ki je bila naložena zaradi zanesljivosti oskrbe s plinom na dan 1. novembra 2017 ali pozneje;

(iv)

naslovniki;

(v)

prizadete količine plina in zmogljivosti;

(vi)

navedite, kako je ta ukrep skladen s pogoji iz člena 6(2);

5. Preventivni ukrepi

Opišite veljavne preventivne ukrepe ali preventivne ukrepe, ki jih je treba sprejeti:

(a)

Za vsako ugotovljeno tveganje opišite vsak sprejeti preventivni ukrep v skladu z oceno tveganja, vključno z opisom:

(i)

nacionalne ali regionalne razsežnosti ukrepov;

(ii)

njihovega gospodarskega učinka, uspešnosti in učinkovitosti;

(iii)

njihovega učinka na odjemalce.

Kadar je primerno, vključite:

—

ukrepe za okrepitev medsebojnih povezav med sosednjimi državami članicami,

—

ukrepe za razpršenost poti plina in virov oskrbe,

▼M3

—

ukrepe za preprečevanje kopičenja zmogljivosti,

▼B

—

ukrepe za zaščito ključne infrastrukture, pomembne za zanesljivost oskrbe v zvezi z nadzorom s strani subjektov v tretji državi (kadar je pomembno, tudi splošne ali sektorske zakone o pregledu naložb, posebne pravice za določene delničarje itd.).

(b)

Opišite druge ukrepe, ki so bili sprejeti iz drugih razlogov (ne zaradi ocene tveganja), vendar pozitivno vplivajo na zanesljivost rizične skupine/skupin države članice.

(c)

Kadar se uporabljajo netržni ukrepi (za vsak ukrep):

(i)

utemeljite, zakaj je ukrep potreben (tj. zakaj zanesljivosti oskrbe ni mogoče doseči samo s tržnimi ukrepi);

(ii)

utemeljite, zakaj je ukrep sorazmeren (tj. zakaj je netržni ukrep najmanj omejevalno sredstvo za dosego predvidenega učinka);

(iii)

navedite analizo učinka takega ukrepa:

—

utemeljite, zakaj je ukrep potreben (tj. zakaj zanesljivosti oskrbe ni mogoče doseči samo s tržnimi ukrepi),

—

utemeljite, zakaj je ukrep sorazmeren (tj. zakaj je netržni ukrep najmanj omejevalno sredstvo za dosego predvidenega učinka),

—

navedite analizo učinka takega ukrepa:

(1)

na zanesljivost oskrbe druge države članice;

(2)

na nacionalni trg;

(3)

na notranji trg;

(4)

pojasnite, v kolikšnem obsegu so bili za dosego zanesljivosti oskrbe preučeni ukrepi za povečanje učinkovitosti, tudi na strani povpraševanja;

(5)

pojasnite, v kolikšnem obsegu so bili za dosego zanesljivosti oskrbe preučeni obnovljivi viri energije.

6. Drugi ukrepi in obveznosti (npr. varno obratovanje sistema)

Opišite druge ukrepe in obveznosti, naložene podjetjem plinskega gospodarstva in drugim ustreznim organom, ki bi lahko vplivali na zanesljivost oskrbe s plinom, kot so obveznosti glede varnega obratovanja sistema, tudi glede tega, koga bi ta obveznost prizadela, ter količine plina, za katere veljajo. Natančno pojasnite, kdaj in kako bi se ti ukrepi uporabljali.

7. Infrastrukturni projekti

(a)

Opišite prihodnje infrastrukturne projekte, vključno s projekti skupnega interesa v zadevnih rizičnih skupinah, vključno s predvidenim rokom za njihovo izvedbo, zmogljivostmi in predvidenim vplivom na zanesljivost oskrbe s plinom v rizični skupini.

(b)

Navedite, kako je pri infrastrukturnih projektih upoštevan desetletni načrt za razvoj omrežja po vsej Uniji, ki ga je izdelal ENTSO-G v skladu s členom 8(10) Uredbe (ES) št. 715/2009.

8. Obveznosti javne službe, povezane z zanesljivostjo oskrbe

Navedite obstoječe obveznosti javne službe, povezane z zanesljivostjo oskrbe, in jih na kratko opišite (podrobnejše informacije navedite v prilogah). Jasno razložite, kdo mora izpolnjevati te obveznosti in kako. Če je primerno, opišite, kako in kdaj bi te obveznosti javne službe začele veljati.

9. Posvetovanje z deležniki

V skladu s členom 8(2) te uredbe opišite mehanizem opravljenih posvetovanj in njihove rezultate za oblikovanje tega načrta in načrta za izredne razmere, ki so potekala s:

(a)

podjetji plinskega gospodarstva;

(b)

zadevnimi organizacijami, ki predstavljajo interese gospodinjstev;

(c)

zadevnimi organizacijami, ki predstavljajo interese industrijskih odjemalcev plina, vključno s proizvajalci električne energije;

(d)

nacionalnim regulativnim organom.

10. Regionalna razsežnost

Navedite vse nacionalne okoliščine in ukrepe, pomembne za zanesljivost oskrbe, ki niso zajeti v prejšnjih oddelkih načrta.

Navedite, na kakšen način so bile upoštevane morebitne pripombe, prejete po posvetovanju v skladu s členom 8(2).

11.1 Izračun formule N – 1 na ravni rizične skupine, če so se tako dogovorili pristojni organi rizične skupine

Formula N – 1

(a)

opredelitev največje posamezne plinske infrastrukture skupnega interesa v rizični skupini;

(b)

izračun formule N – 1 na ravni rizične skupine;

(c)

opis vrednosti, ki so bile uporabljene za vse elemente formule N – 1, vključno z vmesnimi vrednostmi, ki so bile uporabljene pri izračunu (npr. za EPm navedite zmogljivost vseh vstopnih točk, ki so bile upoštevane v okviru tega parametra);

(d)

navedite metodologije in morebitne uporabljene predpostavke za izračun parametrov v formuli N – 1 (npr. Dmax) (podrobna pojasnila navedite v prilogah).

11.2 Mehanizmi za sodelovanje

Opišite mehanizme, ki se uporabljajo za sodelovanje med državami članicami v zadevni rizični skupini, vključno z pripravo čezmejnih ukrepov za izvajanje tega načrta preventivnih ukrepov in načrta za izredne razmere.

Opišite mehanizme, vzpostavljene za sodelovanje z drugimi državami članicami pri oblikovanju in sprejetju določb, potrebnih za uporabo člena 13.

11.3 Preventivni ukrepi

Opišite veljavne preventivne ukrepe ali preventivne ukrepe, ki jih je treba sprejeti v rizični skupini ali na podlagi regionalnih sporazumov:

(a)

Za vsako ugotovljeno tveganje opišite vsak sprejeti preventivni ukrep v skladu z oceno tveganja, vključno z opisom:

(i)

njihovega učinka na države članice rizične skupine;

(ii)

njihovega gospodarskega učinka, uspešnosti in učinkovitosti;

(iii)

njihovega učinka na okolje;

(iv)

njihovega učinka na odjemalce.

Kadar je primerno, opišite tudi:

—

ukrepe za okrepitev medsebojnih povezav med sosednjimi državami članicami,

—

ukrepe za razpršenost poti plina in virov oskrbe,

▼M3

—

ukrepe za preprečevanje kopičenja zmogljivosti,

▼B

—

ukrepe za zaščito ključne infrastrukture, pomembne za zanesljivost oskrbe v zvezi z nadzorom s strani subjektov v tretji državi (kjer je pomembno, tudi splošne ali sektorske zakone o pregledu naložb, posebne pravice za določene delničarje itd.).

(b)

Opišite druge ukrepe, ki so bili sprejeti iz drugih razlogov (ne zaradi ocene tveganja), vendar pozitivno vplivajo na zanesljivost oskrbe rizične skupine.

(c)

Kadar se uporabljajo netržni ukrepi (za vsak ukrep):

(i)

utemeljite, zakaj je ukrep potreben (tj. zakaj zanesljivosti oskrbe ni mogoče doseči samo s tržnimi ukrepi);

(ii)

utemeljite, zakaj je ukrep sorazmeren (tj. zakaj je netržni ukrep najmanj omejevalno sredstvo za dosego predvidenega učinka);

(iii)

navedite analizo učinka takega ukrepa:

—

utemeljite, zakaj je ukrep potreben (tj. zakaj zanesljivosti oskrbe ni mogoče doseči samo s tržnimi ukrepi),

—

utemeljite, zakaj je ukrep sorazmeren (tj. zakaj je netržni ukrep najmanj omejevalno sredstvo za dosego predvidenega učinka),

—

navedite analizo učinka takega ukrepa:

(1)

na zanesljivost oskrbe druge države članice;

(2)

na nacionalni trg;

(3)

na notranji trg.

(d)

Pojasnite, v kolikšnem obsegu so bili za dosego zanesljivosti oskrbe preučeni ukrepi za povečanje učinkovitosti, tudi na strani povpraševanja.

(e)

Pojasnite, v kolikšnem obsegu so bili za dosego zanesljivosti oskrbe preučeni obnovljivi viri energije.

PRILOGA VII

Predloga za načrt za izredne razmere

Splošne informacije

Ime pristojnega organa, ki je odgovoren za pripravo tega načrta ( 23 )

1. Opredelitev stopnje krize

(a)

Navedite organ, ki je odgovoren za razglasitev vsake stopnje krize, in za vsak primer posebej postopke, po katerih se je treba pri takih razglasitvah ravnati.

(b)

Kadar obstajajo, navedite tudi kazalnike ali parametre, ob upoštevanju katerih se ugotovi, ali bi dogodek lahko povzročil znatno poslabšanje stanja oskrbe s plinom, in se sprejme odločitev o razglasitvi določene stopnje krize.

2. Ukrepi, ki se sprejmejo za vsako stopnjo krize ( 24 )

2.1 Zgodnje opozarjanje

Opišite ukrepe, ki se izvedejo na tej stopnji, in za vsak ukrep:

(i)

na kratko opišite ukrep in glavne akterje, ki sodelujejo pri njem;

(ii)

če je primerno, opišite postopek za ravnanje;

(iii)

navedite, koliko naj bi ukrep prispeval k obvladovanju vplivov dogodka ali k vnaprejšnji pripravi nanj;

(iv)

opišite pretoke informacij med udeleženimi akterji.

2.2 Stopnja pripravljenosti

(a)

Opišite ukrepe, ki se izvedejo na tej stopnji, in za vsak ukrep:

(i)

na kratko opišite ukrep in glavne akterje, ki sodelujejo pri njem;

(ii)

če je primerno, opišite postopek za ravnanje;

(iii)

navedite, koliko naj bi ukrep prispeval k obvladovanju stanja na stopnji pripravljenosti;

(iv)

opišite pretoke informacij med udeleženimi akterji.

(b)

Opišite obveznosti poročanja za podjetja plinskega gospodarstva na stopnji pripravljenosti.

2.3 Stopnja izrednih razmer

(a)

Sestavite seznam predhodno določenih ukrepov na strani ponudbe in povpraševanja za zagotovitev plina v primeru izrednih razmer, vključno s trgovskimi sporazumi med stranmi, udeleženimi v takih ukrepih, in po potrebi mehanizme nadomestil za podjetja plinskega gospodarstva.

(b)

Opišite tržne ukrepe, ki se izvedejo na tej stopnji, in za vsak ukrep:

(i)

na kratko opišite ukrep in glavne akterje, ki sodelujejo pri njem;

(ii)

opišite postopek za ravnanje;

(iii)

navedite, koliko naj bi ukrep prispeval k ublažitvi stanja na stopnji izrednih razmer;

(iv)

opišite pretoke informacij med udeleženimi akterji.

(c)

Opišite netržne ukrepe, ki so načrtovani ali ki se izvedejo na stopnji izrednih razmer, in za vsak ukrep:

(i)

na kratko opišite ukrep in glavne akterje, ki sodelujejo pri njem;

(ii)

podajte oceno potrebnosti takega ukrepa za obvladovanje krize, vključno s stopnjo uporabe tega ukrepa;

(iii)

podrobno opišite postopke za izvedbo ukrepa (npr. kaj bi sprožilo uvedbo tega ukrepa, kdo bi sprejel odločitev);

(iv)

navedite, koliko naj bi ukrep prispeval k ublažitvi stanja na stopnji izrednih razmer kot dopolnilo tržnim ukrepom;

(v)

ocenite druge učinke ukrepa;

(vi)

utemeljite skladnost ukrepa s pogoji iz člena 11(6);

(vii)

opišite pretoke informacij med udeleženimi akterji.

(d)

Opišite obveznosti poročanja za podjetja plinskega gospodarstva.

3. Posebni ukrepi za električno energijo in daljinsko ogrevanje

(a)

Daljinsko ogrevanje

(i)

na kratko navedite verjetni učinek motenj v oskrbi s plinom v sektorju daljinskega ogrevanja.

(ii)

navedite ukrepe in dejavnosti za ublažitev potencialnega vpliva motenj v oskrbi s plinom na daljinsko ogrevanje. V nasprotnem primeru navedite, zakaj sprejetje določenih ukrepov ni primerno.

(b)

Oskrba z električno energijo, pridobljeno iz plina

(i)

na kratko navedite verjetni vpliv motenj v oskrbi s plinom v sektorju električne energije.

(ii)

navedite ukrepe in dejavnosti za ublažitev potencialnega vpliva motenj v oskrbi s plinom na sektor električne energije. V nasprotnem primeru navedite, zakaj sprejetje določenih ukrepov ni primerno.

(iii)

navedite mehanizme/obstoječe določbe za zagotovitev primernega usklajevanja, vključno z izmenjavo informacij, med glavnimi akterji v sektorjih plina in električne energije, zlasti operaterji prenosnih sistemov na različnih stopnjah krize.

4. Krizni upravitelj ali skupina

Navedite, kdo je krizni upravljavec, in opredelite njegovo vlogo.

5. Vloge in odgovornosti različnih akterjev

(a)

Za vsako stopnjo krize opredelite vloge in odgovornosti, vključno s sodelovanjem s pristojnimi organi in po potrebi z nacionalnim regulativnim organom:

(i)

podjetij plinskega gospodarstva;

(ii)

industrijskih odjemalcev;

(iii)

ustreznih proizvajalcev električne energije.

(b)

Za vsako stopnjo krize opredelite vloge in odgovornosti pristojnih organov in organov, na katere so bile prenesene naloge.

6. Ukrepi v zvezi z neupravičeno porabo s strani nezaščitenih odjemalcev

Opišite sprejete ukrepe za preprečevanje – kolikor je to mogoče in brez ogrožanja varnega in zanesljivega delovanja plinskega sistema ali ustvarjanja nevarnih razmer – porabe s strani nezaščitenih odjemalcev plina, namenjenega zaščitenim odjemalcem v izrednih razmerah. Navedite značaj ukrepa (upravni, tehnični), glavne akterje in postopke, ki jih je treba upoštevati.

7. Testi odziva na izredne razmere

(a)

Navedite časovni načrt simulacij odziva na izredne razmere v realnem času.

(b)

Navedite sodelujoče akterje, postopke in konkretne scenarije z visokim in srednjim učinkom, za katere se izvede simulacija.

Pri posodobitvah načrta za izredne razmere: na kratko opišite teste, izvedene po predstavitvi zadnjega načrta za izredne razmere, in glavne rezultate. Navedite, kateri ukrepi so bili sprejeti zaradi rezultatov teh testov.

8. Regionalna razsežnost

8.1 Ukrepi, ki se sprejmejo za vsako stopnjo krize:

8.1.1 Zgodnje opozarjanje

Opišite ukrepe, ki se izvedejo na tej stopnji, in za vsak ukrep:

(i)

na kratko opišite ukrep in glavne akterje, ki sodelujejo pri njem;

(ii)

če je primerno, opišite postopek za ravnanje;

(iii)

navedite, koliko naj bi ukrep prispeval k obvladovanju vplivov dogodka ali k vnaprejšnji pripravi nanj;

(iv)

opišite pretoke informacij med udeleženimi akterji.

8.1.2 Stopnja pripravljenosti

(a)

Opišite ukrepe, ki se izvedejo na tej stopnji, in za vsak ukrep:

(i)

na kratko opišite ukrep in glavne akterje, ki sodelujejo pri njem;

(ii)

če je primerno, opišite postopek za ravnanje;

(iii)

navedite, koliko naj bi ukrep prispeval k obvladovanju vplivov dogodka ali k vnaprejšnji pripravi nanj;

(iv)

opišite pretoke informacij med udeleženimi akterji.

(b)

Opišite obveznosti poročanja za podjetja plinskega gospodarstva na stopnji pripravljenosti.

8.1.3 Stopnja izrednih razmer

(a)

Sestavite seznam predhodno določenih ukrepov na strani ponudbe in povpraševanja za zagotovitev plina v primeru izrednih razmer, vključno s trgovskimi sporazumi med stranmi, udeleženimi v takih ukrepih, in po potrebi mehanizme nadomestil za podjetja plinskega gospodarstva.

(b)

Opišite tržne ukrepe, ki se izvedejo na tej stopnji, in za vsak ukrep:

(i)

na kratko opišite ukrepe in glavne akterje, ki sodelujejo pri njih;

(ii)

opišite postopek za ravnanje;

(iii)

navedite, koliko naj bi ukrep prispeval k ublažitvi stanja na stopnji izrednih razmer;

(iv)

opišite pretoke informacij med udeleženimi akterji.

(c)

Opišite netržne ukrepe, ki so načrtovani ali ki se izvedejo na stopnji izrednih razmer, in za vsak ukrep:

(i)

na kratko opišite ukrepe in glavne akterje, ki sodelujejo pri njih;

(ii)

podajte oceno potrebnosti takega ukrepa za obvladovanje krize, vključno s stopnjo uporabe tega ukrepa;

(iii)

podrobno opišite postopke za izvedbo ukrepa (npr. kaj bi sprožilo uvedbo ukrepa, kdo bi sprejel odločitev);

(iv)

navedite, koliko naj bi ukrep prispeval k ublažitvi stanja na stopnji izrednih razmer kot dopolnilo tržnim ukrepom;

(v)

ocenite druge učinke ukrepa;

(vi)

utemeljite skladnost ukrepa s pogoji iz člena 11(6);

(vii)

opišite pretoke informacij med udeleženimi akterji.

(d)

Opišite obveznosti poročanja za podjetja plinskega gospodarstva.

8.2 Mehanizmi sodelovanja

(a)

Opišite mehanizme, vzpostavljene za sodelovanje v vsaki rizični skupini in zagotavljanje ustreznega usklajevanja za vsako stopnjo krize. Opišite postopke sprejemanja odločitev za primeren odziv na regionalni ravni za vsako stopnjo krize, če obstajajo in še niso bili opisani v točki 2.

(b)

Opišite vzpostavljene mehanizme za sodelovanje z drugimi državami članicami zunaj rizične skupine in usklajevanje dejavnosti za vsako stopnjo krize.

8.3 Solidarnost med državami članicami

(a)

Opišite dogovorjeno ureditev med neposredno povezanimi državami članicami, s katero se zagotavlja uporaba načela solidarnosti iz člena 13.

(b)

Po potrebi opišite dogovorjeno ureditev med državami članicami, povezanimi prek tretje države, s katero se zagotavlja uporaba načela solidarnosti iz člena 13.

PRILOGA VIII

Seznam netržnih ukrepov za zanesljivost oskrbe s plinom

Pri razvoju načrta preventivnih ukrepov in načrta za izredne razmere pristojni organ preuči prispevek naslednjega okvirnega in nepopolnega seznama ukrepov samo v primeru izrednih razmer:

(a)

ukrepi na strani ponudbe:

—

uporaba strateških zalog plina,

—

predpisana uporaba zalog alternativnih goriv (npr. v skladu z Direktivo Sveta 2009/119/ES ( 25 )),

—

predpisana uporaba električne energije, pridobljene iz virov, ki niso plinski,

—

predpisano povečanje proizvodnje plina,

—

predpisano praznjenje skladišča;

(b)

ukrepi na strani povpraševanja:

—

različne stopnje za obvezno zmanjšanje povpraševanja, vključno s:

—

predpisano menjavo goriva,

—

predpisano uporabo prekinljivih pogodb, kadar se ne uporabljajo v celoti v okviru tržnih ukrepov,

—

predpisanim zmanjšanjem stalne obremenitve.

PRILOGA IX

Korelacijska tabela

Uredba (EU) št. 994/2010	Ta uredba
Člen 1	Člen 1
Člen 2	Člen 2
Člen 3	Člen 3
Člen 6	Člen 5
Člen 8	Člen 6
Člen 9	Člen 7
Člen 4	Člen 8
Člen 5	Člen 9
Člen 10	Člen 10
Člen 10	Člen 11
Člen 11	Člen 12
—	Člen 13
Člen 13	Člen 14
Člen 12	Člen 4
—	Člen 15
—	Člen 16
Člen 14	Člen 17
—	Člen 18
—	Člen 19
Člen 16	Člen 20
Člen 15	Člen 21
Člen 17	Člen 22
Priloga I	Priloga II
Člen 7	Priloga III
Priloga IV	Priloga I
—	Priloga IV
—	Priloga V
—	Priloga VI
—	Priloga VII
Priloga II	—
Priloga III	Priloga VIII
—	Priloga IX

UREDBA (EU) 2017/1938 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. oktobra 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010 (Besedilo velja za EGP)

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi