Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje

Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 27. junija 2001

o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [3],

skladno s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [4], in glede na skupno besedilo, ki ga je odobril Spravni odbor dne 21. marca 2001,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V členu 174 Pogodbe je določeno, da mora okoljska politika Skupnosti prispevati med drugim k ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, varovanju zdravja ljudi ter preudarni in varčni rabi naravnih virov ter temeljiti na previdnostnem načelu. V členu 6 Pogodbe je določeno, da morajo biti zahteve varstva okolja vključene v opredelitev politik in dejavnosti Skupnosti, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja.

(2) Peti program varstva okolja: Na poti k trajnosti – Program Evropske skupnosti za politiko in ukrepanje v zvezi z okoljem in trajnostnim razvojem [5], dopolnjen s Sklepom Sveta št. 2179/98/ES [6] o njegovem ponovnem pregledu, potrjuje pomembnost presojanja verjetnih okoljskih vplivov načrtov in programov.

(3) Konvencija o biološki raznovrstnosti zahteva, da pogodbenice, kolikor je mogoče in kakor je primerno, vključijo ohranjanje in trajnostno rabo biološke raznovrstnosti v ustrezne sektorske ali medsektorske načrte in programe.

(4) Okoljska presoja je pomembno orodje za vključevanje okoljskih vidikov v pripravljanje in sprejemanje nekaterih načrtov in programov, ki bodo verjetno imeli znatne vplive na okolje v državah članicah, ker zagotavlja, da se taki vplivi izvajanja načrtov in programov upoštevajo med njihovo pripravo in pred sprejetjem.

(5) Uvedba postopkov okoljske presoje na ravni načrtovanja in programiranja naj bi koristila podjetjem z zagotavljanjem doslednejšega okvira za delovanje z vključevanjem ustreznih okoljskih informacij v odločanje. Vključitev širšega izbora dejavnikov v odločanje naj bi prispevala k trajnostnejšim in učinkovitejšim rešitvam.

(6) Različni sistemi okoljske presoje v državah članicah naj bi vsebovali vrsto skupnih postopkovnih zahtev, ki so potrebni za prispevanje k visoki ravni varstva okolja.

(7) Konvencija Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o presoji čezmejnih vplivov na okolje z dne 25. februarja 1991, ki se uporablja za države članice, pa tudi za druge države, spodbuja pogodbenice konvencije, da uporabljajo njena načela tudi pri načrtih in programih; na drugem zasedanju pogodbenic konvencije 26. in 27. februarja 2001 v Sofiji je bilo odločeno, da se pripravi pravno zavezujoč protokol o strateški okoljski presoji, ki bo dopolnjeval obstoječe predpise o presoji čezmejnih vplivov na okolje, zato da se morda sprejme ob 5. ministrski konferenci "Okolje za Evropo" na izrednem zasedanju pogodbenic konvencije, ki je načrtovana za maj 2003 v Kijevu, Ukrajina. Sistemi za okoljsko presojo načrtov in programov, ki delujejo v Skupnosti, naj bi zagotovili ustrezna čezmejna posvetovanja, kadar je verjetno, da bo izvajanje načrta ali programa, ki se pripravlja v eni državi članici, znatno vplivalo na okolje druge države članice. Informacije o načrtih in programih s znatnimi vplivi na okolje drugih držav naj bi se sporočale med državami članicami in temi drugimi državami na podlagi vzajemnosti in enakosti v ustreznem pravnem okviru.

(8) Treba je torej ukrepati na ravni Skupnosti, da se opredeli minimalni okvir okoljske presoje, ki bo določal splošna načela sistema okoljske presoje in prepustil podrobnosti državam članicam ob upoštevanju načela subsidiarnosti. Ukrepanje Skupnosti naj ne bi presegalo tistega, kar je nujno za doseganje ciljev iz Pogodbe.

(9) Ta direktiva je postopkovne narave in njene zahteve naj bi se vključile bodisi v obstoječe postopke v državah članicah bodisi v postopke, uvedene posebej v ta namen. Da bi države članice preprečile podvajanje presoje, naj bi, kadar je to primerno, upoštevale dejstvo, da se bo presoja izvedla na različnih ravneh hierarhije načrtov in programov.

(10) Vsi načrti in programi, ki se pripravijo za več sektorjev in določajo okvir za prihodnje soglasje za izvedbo projektov iz prilog I in II Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje [7], ter vsi načrti in programi, pri katerih je bilo ugotovljeno, da je zanje potrebna presoja skladno z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst [8], bodo verjetno znatno vplivali na okolje in praviloma naj bi se zanje izvedla sistematska okoljska presoja. Kadar načrti in programi opredeljujejo rabo majhnih območij na lokalni ravni ali pomenijo le manjše spremembe prej navedenih načrtov in programov, naj bi se presojali le, kadar države članice ugotovijo, da bodo verjetno znatno vplivali na okolje.

(11) Drugi načrti in programi, ki določajo okvir za prihodnje soglasje za izvedbo projektov, morda ne bodo znatno vplivali na okolje v vseh primerih in naj bi se presojali le, kadar države članice ugotovijo, da bodo verjetno tako vplivali.

(12) Pri takem odločanju naj bi države članice upoštevale ustrezna merila iz te direktive.

(13) Za nekatere načrte in programe ta direktiva ne velja zaradi njihovih posebnih značilnosti.

(14) Kadar ta direktiva predpisuje presojo, je treba pripraviti okoljsko poročilo z ustreznimi informacijami, določenimi v tej direktivi, s katerimi se opredelijo, opišejo in ovrednotijo verjetni znatni okoljski vplivi izvajanja načrta ali programa ter primerne druge možnosti, ki upoštevajo cilje in območje uporabe načrta ali programa; države članice naj bi sporočile Komisiji vse ukrepe, ki jih sprejmejo v zvezi s kakovostjo okoljskih poročil.

(15) Da bi se prispevalo k preglednejšemu odločanju in zagotovilo, da se za presojo priskrbijo celovite in zanesljive informacije, je treba predvideti posvetovanje z organi, pristojnimi za ustrezne okoljske naloge, in javnostjo med presojo načrtov in programov ter določitev takih rokov, ki dopuščajo dovolj časa za posvetovanja, skupaj z izrekanjem mnenja.

(16) Kadar je verjetno, da bo izvajanje načrta ali programa, pripravljenega v eni državi članici, znatno vplivalo na okolje drugih držav članic, naj bi se zagotovilo, da se zadevne države članice posvetujejo ter da so ustrezni organi in javnost obveščeni in lahko podajo svoje mnenje.

(17) Okoljsko poročilo in mnenja, ki jih podajo ustrezni organi in javnost, ter izidi kakršnega koli čezmejnega posvetovanja naj bi se upoštevali med pripravljanjem načrta ali progama in preden je ta sprejet ali vložen v zakonodajni postopek.

(18) Države članice naj bi zagotovile, da so potem, ko je načrt ali program sprejet, ustrezni organi in javnost o tem obveščeni in da so jim dane na voljo ustrezne informacije.

(19) Kadar je obveznost izvedbe presoje vplivov na okolje predpisana hkrati v tej direktivi in drugi zakonodaji Skupnosti, kakršne so Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prostoživečih ptic [9], Direktiva 92/43/EGS ali Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepanje Skupnosti na področju vodne politike [10], lahko države članice, zato da preprečijo podvajanje presoje, predvidijo usklajene ali skupne postopke, ki izpolnjujejo zahteve ustrezne zakonodaje Skupnosti.

(20) Komisija naj bi pripravila prvo poročilo o uporabi in učinkovitosti te direktive pet let po začetku njene veljavnosti, nato pa vsakih sedem let. Za nadaljnje vključevanje zahtev varstva okolja in ob upoštevanju pridobljenih izkušenj naj bi bili prvemu poročilu, če je to primerno, priloženi predlogi za spremembo te direktive, zlasti glede možnosti razširitve njenega področja uporabe na druga področja/sektorje ter druge vrste načrtov in programov –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Cilji

Cilj te direktive je zagotoviti visoko raven varstva okolja in prispevati k vključevanju okoljskih vidikov v pripravljanje in sprejemanje načrtov in programov, zato da se spodbuja trajnostni razvoj, tako da se zagotovi skladno s to direktivo izvedena okoljska presoja nekaterih načrtov in programov, ki bodo verjetno znatno vplivali na okolje.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi:

(a) "načrti in programi" pomenijo načrte in programe, vključno s tistimi, ki jih sofinancira Evropska Skupnost, ter vse njihove spremembe:

- ki jih pripravi in/ali sprejme organ na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni ali jih pripravi organ, sprejme pa jih parlament ali vlada v zakonodajnem postopku in

- ki so zahtevani z zakonskimi in drugimi predpisi;

(b) "okoljska presoja" pomeni pripravo okoljskega poročila, izvajanje posvetovanj, upoštevanje okoljskega poročila in izidov posvetovanj pri odločanju ter zagotovitev informacij o odločitvi skladno s členi 4 do 9;

(c) "okoljsko poročilo" pomeni del dokumentacije načrta ali programa, ki vsebuje informacije, zahtevane v členu 5 in Prilogi I;

(d) "javnost" pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb ter, skladno z nacionalno zakonodajo ali prakso, njihova združenja, organizacije ali skupine.

Člen 8

Odločanje

Okoljsko poročilo, pripravljeno na podlagi člena 5, mnenja, podana na podlagi člena 6, in izidi kakršnih koli čezmejnih posvetovanj na podlagi člena 7 se upoštevajo med pripravljanjem načrta ali progama in preden se ta sprejme ali vloži v zakonodajni postopek.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 15

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

PRILOGA I

Informacije iz člena 5(1)

Informacije, ki jih je treba predložiti po členu 5(1) ob upoštevanju člena 5(2) in (3), so naslednje:

(a) oris vsebine in glavnih ciljev načrta ali programa ter razmerje do drugih ustreznih načrtov in programov;

(b) pomembni vidiki trenutnega stanja okolja in verjeten razvoj stanja okolja, če se načrt ali program ne bi izvedel;

(c) okoljske značilnosti območij, ki bi lahko bila znatno prizadeta;

(d) vsi obstoječi okoljski problemi, ki so pomembni za načrt ali program, predvsem tisti, ki so povezani s kakršnimi koli območji posebnega okoljskega pomena, kakršna so območja, določena na podlagi direktiv 79/409/EGS in 92/43/EGS;

(e) okoljevarstveni cilji, določeni na mednarodni ravni, ravni Skupnosti ali ravni države članice, ki so pomembni za načrt ali program, ter način upoštevanja teh ciljev in vseh okoljskih vidikov pri pripravi načrta ali programa;

(f) verjetni znatni vplivi na okolje [1], vključno z vplivi na biotsko raznovrstnost, prebivalstvo, zdravje ljudi, živalstvo, rastlinstvo, tla, vodo, zrak, podnebne dejavnike, materialne dobrine, kulturno dediščino skupaj z arhitekturno in arheološko dediščino, krajino ter medsebojna razmerja teh dejavnikov;

(g) predvideni ukrepi za preprečitev, zmanjšanje in čim popolnejšo odpravo posledic kakršnih koli znatnih škodljivih vplivov izvajanja načrta ali programa na okolje;

(h) oris razlogov za izbiro obravnavanih drugih možnosti in opis poteka presoje skupaj z vsemi težavami (kakršne so tehnične pomanjkljivosti ali pomanjkanje znanja in izkušenj) pri zbiranju potrebnih informacij;

(i) opis predvidenih ukrepov, ki se nanašajo na spremljanje in nadzor stanja v skladu s členom 10;

(j) netehnični povzetek v prejšnjih točkah navedenih informacij.

[1] Ti vplivi vključujejo sekundarne, kumulativne, sinergijske, kratko-, srednje- in dolgoročne, trajne in začasne, pozitivne in negativne vplive.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Merila za določanje verjetne pomembnosti vplivov iz člena 3(5)

1. Značilnosti načrtov in programov zlasti ob upoštevanju naslednjega:

- koliko načrt ali program določa okvir za projekte in druge dejavnosti, bodisi glede na lokacijo, značilnosti, velikost in razmere obratovanja bodisi z dodeljevanjem sredstev,

- koliko načrt ali program vpliva na druge načrte in programe skupaj s tistimi v hierarhiji,

- pomembnost načrta ali programa za vključevanje okoljskih vidikov zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja,

- okoljski problemi, ki se nanašajo na načrt ali program,

- pomembnost načrta ali programa za izvajanje okoljske zakonodaje Skupnosti (npr. načrti in programi, povezani z ravnanjem z odpadki ali varstvom voda).

2. Značilnosti vplivov in območij, ki bodo verjetno prizadeta, zlasti ob upoštevanju naslednjega:

- verjetnost, trajanje, pogostnost in popravljivost vplivov,

- kumulativne značilnosti vplivov,

- čezmejne značilnosti vplivov,

- tveganje za zdravje ljudi ali za okolje (npr. zaradi nesreč),

- velikost in prostorski obseg vplivov (območje in število ljudi, ki bi lahko bili prizadeti),

- pomen in ranljivost območij, ki bi lahko bila prizadeta zaradi:

- posebnih naravnih značilnosti ali kulturne dediščine,

- preseženih okoljskih standardov kakovosti ali mejnih vrednosti,

- intenzivne rabe prostora,

- vplivi na območja ali krajine s priznanim varstvenim statusom na nacionalni ravni, na ravni Skupnosti ali na mednarodni ravni.

--------------------------------------------------