|
+Preamble: 1 |
Preamble: 1Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije [1], ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2], ob upoštevanju mnenja Odbora regij [3], skladno s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [4], in glede na skupno besedilo, ki ga je odobril Spravni odbor dne 21. marca 2001, ob upoštevanju naslednjega: (1) V členu 174 Pogodbe je določeno, da mora okoljska politika Skupnosti prispevati med drugim k ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, varovanju zdravja ljudi ter preudarni in varčni rabi naravnih virov ter temeljiti na previdnostnem načelu. V členu 6 Pogodbe je določeno, da morajo biti zahteve varstva okolja vključene v opredelitev politik in dejavnosti Skupnosti, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja. (2) Peti program varstva okolja: Na poti k trajnosti – Program Evropske skupnosti za politiko in ukrepanje v zvezi z okoljem in trajnostnim razvojem [5], dopolnjen s Sklepom Sveta št. 2179/98/ES [6] o njegovem ponovnem pregledu, potrjuje pomembnost presojanja verjetnih okoljskih vplivov načrtov in programov. (3) Konvencija o biološki raznovrstnosti zahteva, da pogodbenice, kolikor je mogoče in kakor je primerno, vključijo ohranjanje in trajnostno rabo biološke raznovrstnosti v ustrezne sektorske ali medsektorske načrte in programe. (4) Okoljska presoja je pomembno orodje za vključevanje okoljskih vidikov v pripravljanje in sprejemanje nekaterih načrtov in programov, ki bodo verjetno imeli znatne vplive na okolje v državah članicah, ker zagotavlja, da se taki vplivi izvajanja načrtov in programov upoštevajo med njihovo pripravo in pred sprejetjem. (5) Uvedba postopkov okoljske presoje na ravni načrtovanja in programiranja naj bi koristila podjetjem z zagotavljanjem doslednejšega okvira za delovanje z vključevanjem ustreznih okoljskih informacij v odločanje. Vključitev širšega izbora dejavnikov v odločanje naj bi prispevala k trajnostnejšim in učinkovitejšim rešitvam. (6) Različni sistemi okoljske presoje v državah članicah naj bi vsebovali vrsto skupnih postopkovnih zahtev, ki so potrebni za prispevanje k visoki ravni varstva okolja. (7) Konvencija Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o presoji čezmejnih vplivov na okolje z dne 25. februarja 1991, ki se uporablja za države članice, pa tudi za druge države, spodbuja pogodbenice konvencije, da uporabljajo njena načela tudi pri načrtih in programih; na drugem zasedanju pogodbenic konvencije 26. in 27. februarja 2001 v Sofiji je bilo odločeno, da se pripravi pravno zavezujoč protokol o strateški okoljski presoji, ki bo dopolnjeval obstoječe predpise o presoji čezmejnih vplivov na okolje, zato da se morda sprejme ob 5. ministrski konferenci "Okolje za Evropo" na izrednem zasedanju pogodbenic konvencije, ki je načrtovana za maj 2003 v Kijevu, Ukrajina. Sistemi za okoljsko presojo načrtov in programov, ki delujejo v Skupnosti, naj bi zagotovili ustrezna čezmejna posvetovanja, kadar je verjetno, da bo izvajanje načrta ali programa, ki se pripravlja v eni državi članici, znatno vplivalo na okolje druge države članice. Informacije o načrtih in programih s znatnimi vplivi na okolje drugih držav naj bi se sporočale med državami članicami in temi drugimi državami na podlagi vzajemnosti in enakosti v ustreznem pravnem okviru. (8) Treba je torej ukrepati na ravni Skupnosti, da se opredeli minimalni okvir okoljske presoje, ki bo določal splošna načela sistema okoljske presoje in prepustil podrobnosti državam članicam ob upoštevanju načela subsidiarnosti. Ukrepanje Skupnosti naj ne bi presegalo tistega, kar je nujno za doseganje ciljev iz Pogodbe. (9) Ta direktiva je postopkovne narave in njene zahteve naj bi se vključile bodisi v obstoječe postopke v državah članicah bodisi v postopke, uvedene posebej v ta namen. Da bi države članice preprečile podvajanje presoje, naj bi, kadar je to primerno, upoštevale dejstvo, da se bo presoja izvedla na različnih ravneh hierarhije načrtov in programov. (10) Vsi načrti in programi, ki se pripravijo za več sektorjev in določajo okvir za prihodnje soglasje za izvedbo projektov iz prilog I in II Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje [7], ter vsi načrti in programi, pri katerih je bilo ugotovljeno, da je zanje potrebna presoja skladno z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst [8], bodo verjetno znatno vplivali na okolje in praviloma naj bi se zanje izvedla sistematska okoljska presoja. Kadar načrti in programi opredeljujejo rabo majhnih območij na lokalni ravni ali pomenijo le manjše spremembe prej navedenih načrtov in programov, naj bi se presojali le, kadar države članice ugotovijo, da bodo verjetno znatno vplivali na okolje. (11) Drugi načrti in programi, ki določajo okvir za prihodnje soglasje za izvedbo projektov, morda ne bodo znatno vplivali na okolje v vseh primerih in naj bi se presojali le, kadar države članice ugotovijo, da bodo verjetno tako vplivali. (12) Pri takem odločanju naj bi države članice upoštevale ustrezna merila iz te direktive. (13) Za nekatere načrte in programe ta direktiva ne velja zaradi njihovih posebnih značilnosti. (14) Kadar ta direktiva predpisuje presojo, je treba pripraviti okoljsko poročilo z ustreznimi informacijami, določenimi v tej direktivi, s katerimi se opredelijo, opišejo in ovrednotijo verjetni znatni okoljski vplivi izvajanja načrta ali programa ter primerne druge možnosti, ki upoštevajo cilje in območje uporabe načrta ali programa; države članice naj bi sporočile Komisiji vse ukrepe, ki jih sprejmejo v zvezi s kakovostjo okoljskih poročil. (15) Da bi se prispevalo k preglednejšemu odločanju in zagotovilo, da se za presojo priskrbijo celovite in zanesljive informacije, je treba predvideti posvetovanje z organi, pristojnimi za ustrezne okoljske naloge, in javnostjo med presojo načrtov in programov ter določitev takih rokov, ki dopuščajo dovolj časa za posvetovanja, skupaj z izrekanjem mnenja. (16) Kadar je verjetno, da bo izvajanje načrta ali programa, pripravljenega v eni državi članici, znatno vplivalo na okolje drugih držav članic, naj bi se zagotovilo, da se zadevne države članice posvetujejo ter da so ustrezni organi in javnost obveščeni in lahko podajo svoje mnenje. (17) Okoljsko poročilo in mnenja, ki jih podajo ustrezni organi in javnost, ter izidi kakršnega koli čezmejnega posvetovanja naj bi se upoštevali med pripravljanjem načrta ali progama in preden je ta sprejet ali vložen v zakonodajni postopek. (18) Države članice naj bi zagotovile, da so potem, ko je načrt ali program sprejet, ustrezni organi in javnost o tem obveščeni in da so jim dane na voljo ustrezne informacije. (19) Kadar je obveznost izvedbe presoje vplivov na okolje predpisana hkrati v tej direktivi in drugi zakonodaji Skupnosti, kakršne so Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prostoživečih ptic [9], Direktiva 92/43/EGS ali Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepanje Skupnosti na področju vodne politike [10], lahko države članice, zato da preprečijo podvajanje presoje, predvidijo usklajene ali skupne postopke, ki izpolnjujejo zahteve ustrezne zakonodaje Skupnosti. (20) Komisija naj bi pripravila prvo poročilo o uporabi in učinkovitosti te direktive pet let po začetku njene veljavnosti, nato pa vsakih sedem let. Za nadaljnje vključevanje zahtev varstva okolja in ob upoštevanju pridobljenih izkušenj naj bi bili prvemu poročilu, če je to primerno, priloženi predlogi za spremembo te direktive, zlasti glede možnosti razširitve njenega področja uporabe na druga področja/sektorje ter druge vrste načrtov in programov – SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO: 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|