+DIREKTIVA (EU) 2016/2284 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (Besedilo velja za EGP)
---+Člen 1 Cilji in predmet urejanja
------+Člen 1 1.
------+Člen 1 2.
---+Člen 2 Področje uporabe
------+Člen 2 1.
------+Člen 2 2.
---+Člen 3 Opredelitev pojmov
---+Člen 4 Nacionalne obveznosti zmanjšanja emisij
------+Člen 4 1.
------+Člen 4 2.
------+Člen 4 3.
---+Člen 5 Prožnosti
------+Člen 5 1.
------+Člen 5 2.
------+Člen 5 3.
------+Člen 5 4.
------+Člen 5 5.
------+Člen 5 6.
------+Člen 5 7.
------+Člen 5 8.
---+Člen 6 Nacionalni programi nadzora nad onesnaževanjem zraka
------+Člen 6 1.
------+Člen 6 2.
------+Člen 6 3.
------+Člen 6 4.
------+Člen 6 5.
------+Člen 6 6.
------+Člen 6 7.
------+Člen 6 8.
------+Člen 6 9.
------+Člen 6 10.
---+Člen 7 Finančna podpora
---+Člen 8 Nacionalne evidence in projekcije emisij ter informativna poročila o evidencah
------+Člen 8 1.
------+Člen 8 2.
------+Člen 8 3.
------+Člen 8 4.
------+Člen 8 5.
------+Člen 8 6.
------+Člen 8 7.
---+Člen 9 Spremljanje vplivov onesnaženosti zraka
------+Člen 9 1.
------+Člen 9 2.
------+Člen 9 3.
---+Člen 10 Poročanje držav članic
------+Člen 10 1.
------+Člen 10 2.
------+Člen 10 3.
------+Člen 10 4.
---+Člen 11 Poročanje Komisije
------+Člen 11 1.
------+Člen 11 2.
---+Člen 12 Evropski forum za čisti zrak
---+Člen 13 Pregled
------+Člen 13 1.
------+Člen 13 2.
------+Člen 13 3.
---+Člen 14 Dostop do informacij
------+Člen 14 1.
------+Člen 14 2.
------+Člen 14 3.
---+Člen 15 Sodelovanje s tretjimi državami in usklajevanje v okviru mednarodnih organizacij
---+Člen 16 Izvajanje pooblastila
------+Člen 16 1.
------+Člen 16 2.
------+Člen 16 3.
------+Člen 16 4.
------+Člen 16 5.
------+Člen 16 6.
---+Člen 17 Postopek v odboru
------+Člen 17 1.
------+Člen 17 2.
---+Člen 18 Kazni
---+Člen 19 Sprememba Direktive 2003/35/ES
---+Člen 20 Prenos
------+Člen 20 1.
------+Člen 20 2.
---+Člen 21 Razveljavitev in prehodne določbe
------+Člen 21 1.
------+Člen 21 2.
---+Člen 22 Začetek veljavnosti
---+Člen 23 Naslovniki
---+PRILOGA I
---+PRILOGA II
---+PRILOGA III
---+ANNEX IV
---+PRILOGA IV
---+ANNEX VI
---+Izjava Komisije o pregledu emisij metana
English - European Union - Environment -

DIREKTIVA (EU) 2016/2284 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (Besedilo velja za EGP)

DIREKTIVA (EU) 2016/2284 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 14. decembra 2016

o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES

(Besedilo velja za EGP)

1. Pregled

,
Naslov Regulativa
Člen 1 Cilji in predmet urejanja
Člen 2 Področje uporabe
Člen 3 Opredelitev pojmov

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1. 

„emisija“ pomeni izpust snovi iz točkovnega ali razpršenega vira v zrak;

2. 

„antropogene emisije“ pomenijo emisije onesnaževal v zrak, povezane s človekovimi dejavnostmi;

3. 

„predhodniki ozona“ pomenijo dušikove okside, nemetanske hlapne organske spojine, metan in ogljikov monoksid;

4. 

„cilji glede kakovosti zraka“ pomenijo obveznosti glede mejnih vrednosti, ciljnih vrednosti in stopnje izpostavljenosti za kakovost zraka iz Direktive 2008/50/ES in Direktive 2004/107/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );

5. 

„žveplov dioksid“ ali „SO2“ pomeni vse žveplove spojine, izražene kot žveplov dioksid, vključno z žveplovim trioksidom (SO3), žveplovo kislino (H2SO4) in reduciranimi žveplovimi spojinami, kot so vodikov sulfid (H2S), merkaptani in dimetil sulfidi;

6. 

„dušikovi oksidi“ ali „NOx“ pomeni dušikov oksid in dušikov dioksid, izražena kot dušikov dioksid;

7. 

„nemetanske hlapne organske spojine“ ali „NMVOC“ pomenijo vse organske spojine razen metana, ki lahko pri reakciji z dušikovimi oksidi in ob prisotnosti sončne svetlobe proizvedejo fotokemične oksidante;

8. 

„drobni delci“ ali „PM2,5“ pomeni delce z aerodinamičnim premerom 2,5 mikrometra (μm) ali manj;

9. 

„črni ogljik“ ali „BC“ pomeni delce, ki vsebujejo ogljik in absorbirajo svetlobo;

10. 

„nacionalna obveznost zmanjšanja emisij“ pomeni obveznost držav članic glede zmanjšanja emisij snovi; določa zmanjšanje emisij, ki mora biti najmanj doseženo v ciljnem koledarskem letu, izraženo kot odstotek skupnih emisij, izpuščenih v izhodiščnem letu (2005);

11. 

„ciklus vzletanja in pristajanja“ pomeni ciklus, ki vključuje vožnjo po tleh pri priletu in vzletu, vzlet, vzpon, prilet, pristajanje in vse druge vrste obratovanja zračnega plovila do višine 3 000 čevljev;

12. 

„mednarodni pomorski promet“ pomeni prevoze po morju in obalnih vodah z vodnimi plovili vseh zastav, razen ribiških plovil, ki odrinejo z ozemlja ene države in priplujejo na ozemlje druge države;

13. 

„cona nadzora nad onesnaževanjem“ pomeni morsko območje, ki ne presega 200 morskih milj od temeljnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja posameznih držav, in ki ga določi država članica za preprečevanje, zmanjšanje ali nadziranje onesnaževanja z ladij v skladu z veljavnimi mednarodnimi predpisi in standardi;

14. 

„zakonodaja Unije za nadzor nad onesnaževanjem zraka pri virih“ pomeni zakonodajo Unije, katere cilj je zmanjšati emisije onesnaževal zraka iz te direktive, in sicer s sprejetjem ukrepov za ublažitev pri viru.

Člen 4 Nacionalne obveznosti zmanjšanja emisij
Člen 5 Prožnosti
Člen 6 Nacionalni programi nadzora nad onesnaževanjem zraka
Člen 7 Finančna podpora

Člen 7

Finančna podpora

Komisija si prizadeva olajšati dostop do obstoječih finančnih sredstev Unije v skladu s pravnimi določbami, ki urejajo ta sredstva, da bi podprla ukrepe, ki jih je treba sprejeti za doseganje ciljev te direktive.

Ta finančna sredstva Unije vključujejo sredstva, ki so razpoložljiva zdaj in v prihodnje, med drugim:

(a) 

okvirni program za raziskave in inovacije;

(b) 

evropske strukturne in investicijske sklade, vključno z ustreznimi finančnimi sredstvi iz skupne kmetijske politike;

(c) 

instrumente za financiranje okoljskih in podnebnih ukrepov, kot je program LIFE.

Komisija oceni možnost za vzpostavitev točke „vse na enem mestu“, kjer bi lahko vse zainteresirane strani brez težav preverile razpoložljivost sredstev Unije in s tem povezane postopke glede dostopa za projekte, ki se nanašajo na vprašanja onesnaženosti zraka.

Člen 8 Nacionalne evidence in projekcije emisij ter informativna poročila o evidencah
Člen 9 Spremljanje vplivov onesnaženosti zraka
Člen 10 Poročanje držav članic
Člen 11 Poročanje Komisije
Člen 12 Evropski forum za čisti zrak

Člen 12

Evropski forum za čisti zrak

Komisija vzpostavi evropski forum za čisti zrak, ki bi zagotavljal nove usmeritve in olajšal usklajeno izvajanje zakonodaje in politik Unije v zvezi z izboljšanjem kakovosti zraka ter redno povezoval vse deležnike, vključno s pristojnimi organi držav članic na vseh ustreznih ravneh, Komisijo, industrijo, civilno družbo in znanstveno skupnost. V okviru evropskega foruma za čisti zrak se izmenjujejo izkušnje in dobre prakse, tudi glede zmanjšanja emisij zaradi ogrevanja v gospodinjstvih in iz cestnega prometa, ki lahko pripomorejo k oblikovanju in izboljšanju nacionalnih programov nadzora nad onesnaževanjem zraka in prispevajo k njihovemu izvajanju.

Člen 13 Pregled
Člen 14 Dostop do informacij
Člen 15 Sodelovanje s tretjimi državami in usklajevanje v okviru mednarodnih organizacij

Člen 15

Sodelovanje s tretjimi državami in usklajevanje v okviru mednarodnih organizacij

Unija in države članice, kakor je ustrezno, brez poseganja v člen 218 PDEU zagotovijo dvostransko in večstransko sodelovanje s tretjimi državami in usklajevanje znotraj ustreznih mednarodnih organizacij, kot so Program Združenih narodov za okolje (UNEP), UN/ECE, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), Mednarodna pomorska organizacija (IMO) in Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO), vključno z izmenjavo informacij, glede tehničnih in znanstvenih raziskav in razvoja z namenom izboljšanja temeljev za lažje zmanjšanje emisij.

Člen 16 Izvajanje pooblastila
Člen 17 Postopek v odboru
Člen 18 Kazni

Člen 18

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 19 Sprememba Direktive 2003/35/ES

Člen 19

Sprememba Direktive 2003/35/ES

V Prilogi I k Direktivi 2003/35/ES se doda naslednja točka:

„(g) Člen 6(1) Direktive (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij nekaterih onesnaževal zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES ( *1 ).

Člen 20 Prenos
Člen 21 Razveljavitev in prehodne določbe
Člen 22 Začetek veljavnosti

Člen 22

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati 31. decembra 2016.

Člen 23 Naslovniki

Člen 23

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

PRILOGA I




PRILOGA I

SPREMLJANJE IN SPOROČANJE EMISIJ ONESNAŽEVAL ZRAKA



Tabela A

Zahteve glede letnega poročanja o emisijah, kakor je navedeno v prvem pododstavku člena 8(1)

Element

Onesnaževala

Časovni okvir

Datumi poročanja

Skupne nacionalne emisije po vrstah virov po NFR (1) (2)

— SO2, NOX, NMVOC, NH3, CO

— težke kovine (Cd, Hg, Pb) (3)

— POP (4) (skupni PAH (5), benzo(a)piren, benzo(b)fluoranten, benzo(k)fluoranten, indeno(1,2,3-cd)piren, dioksini/furani, PCB (6), HCB (7))

Letno, od leta 1990 do leta poročanja minus 2 (X – 2)

15. februar (9)

Skupne nacionalne emisije po vrstah virov po NFR (2)

—  PM2,5, PM10 (8) in, če je na voljo, BC

Letno, od leta 2000 do leta poročanja minus 2 (X – 2)

15. februar (9)

(1)   

Nomenklatura za poročanje (NFR), kot je določena v Konvenciji LRTAP.

(2)   

Naravne emisije se sporočajo v skladu z metodologijami, določenimi v Konvenciji LRTAP in priročniku EMEP/EEA o evidencah emisij onesnaževal zraka. Ne vključijo se v skupne nacionalne vsote, sporočajo se ločeno.

(3)   

Cd (kadmij), Hg (živo srebro), Pb (svinec).

(4)   

POP (obstojna organska onesnaževala).

(5)   

PAH (policiklični aromatski ogljikovodiki).

(6)   

PCB (poliklorirani bifenili).

(7)   

HCB (heksaklorobenzen).

(8)   

„PM10“ pomeni delce z aerodinamičnim premerom 10 mikrometrov (μm) ali manj.

(9)   

Ponovne predložitve zaradi napak se opravijo najpozneje v štirih tednih in vključujejo jasno razlago sprememb.



Tabela B

Zahteve glede letnega poročanja o emisijah, kakor je navedeno v drugem pododstavku člena 8(1)

Element

Onesnaževala

Časovni okvir

Datum poročanja

Skupne nacionalne emisije po vrstah virov po NFR (1)

— težke kovine (As, Cr, Cu, Ni, Se in Zn ter njihove spojine) (2)

— TSP (3)

Letno, od leta 1990 (2000 za TSP) do leta poročanja minus 2 (X – 2)

15. februar

(1)   

Naravne emisije se sporočajo v skladu z metodologijami, določenimi v Konvenciji LRTAP in priročniku EMEP/EEA o evidencah emisij onesnaževal zraka. Ne vključijo se v skupne nacionalne vsote, sporočajo se ločeno.

(2)   

As (arzen), Cr (krom), Cu (baker), Ni (nikelj), Se (selen) Zn (cink).

(3)   

TSP (celotni prah).

▼M1



Table C

Zahteve glede poročanja o emisijah in projekcijah, kakor je navedeno v členu 8(2)

Element

Onesnaževala

Časovni okvir/ciljna leta

Datumi poročanja

Podatki o emisijah državne merilne mreže po vrstah virov (GNFR)

— SO2, NOx, NMVOC, CO, NH3, PM10, PM2,5

— težke kovine (Cd, Hg, Pb)

— POP (skupni PAH, HCB, PCB, dioksini/furani)

— BC (če je na voljo)

Vsaka štiri leta za leto poročanja minus 2 (X – 2)

od leta 2017

1. maj (1)

Veliki točkovni viri po vrstah virov (GNFR)

— SO2, NOx, NMVOC, CO, NH3, PM10, PM2,5

— težke kovine (Cd, Hg, Pb)

— POP (skupni PAH, HCB, PCB, dioksini/furani)

— BC (če je na voljo)

Vsaka štiri leta za leto poročanja minus 2 (X – 2)

od leta 2017

1. maj (1)

Projekcije emisij po vrstah virov po nomenklaturi za poročanje (NFR)

— SO2, NOx, NH3, NMVOC, PM2,5 in, če je na voljo, BC

Vsaki dve leti za leta projekcij 2020, 2025, 2030 ter, če so na voljo, za leti 2040 in 2050

od leta 2017

15. marec

(1)   

Ponovne predložitve zaradi napak se opravijo najpozneje v štirih tednih in vključujejo jasno razlago sprememb.

▼B



Tabela D

Zahteve glede letnega poročanja o informativnem poročilu o evidencah, kakor je navedeno v členu 8(3)

Element

Onesnaževala

Časovni okvir/ciljna leta

Datumi poročanja

Informativno poročilo o evidencah

— SO2, NOX, NMVOC, NH3, CO, PM2,5, PM10

— težke kovine (Cd, Hg, Pb) in BC

— POP (skupni PAH, benzo(a)piren, benzo(b)fluoranten, benzo(k)fluoranten, indeno(1,2,3-cd)piren, dioksini/furani, PCB, HCB)

— Če je na voljo, težke kovine (As, Cr, Cu, Ni, Se in Zn ter njihove spojine) in TSP

Vsako leto

(kakor je prikazano v tabelah A–B–C)

15. marec

PRILOGA II




PRILOGA II

NACIONALNE OBVEZNOSTI ZMANJŠANJA EMISIJ



Tabela A

Država članica

Zmanjšanje SO2 v primerjavi z letom 2005

Zmanjšanje NOx v primerjavi z letom 2005

Zmanjšanje NMVOC v primerjavi z letom 2005

Za katero koli leto od leta 2020 do leta 2029

 

Za katero koli leto od leta 2030

Za katero koli leto od leta 2020 do leta 2029

 

Za katero koli leto od leta 2030

Za katero koli leto od leta 2020 do leta 2029

 

Za katero koli leto od leta 2030

Belgija

43 %

 

66 %

41 %

 

59 %

21 %

 

35 %

Bolgarija

78 %

 

88 %

41 %

 

58 %

21 %

 

42 %

Češka

45 %

 

66 %

35 %

 

64 %

18 %

 

50 %

Danska

35 %

 

59 %

56 %

 

68 %

35 %

 

37 %

Nemčija

21 %

 

58 %

39 %

 

65 %

13 %

 

28 %

Estonija

32 %

 

68 %

18 %

 

30 %

10 %

 

28 %

Grčija

74 %

 

88 %

31 %

 

55 %

54 %

 

62 %

Španija

67 %

 

88 %

41 %

 

62 %

22 %

 

39 %

Francija

55 %

 

77 %

50 %

 

69 %

43 %

 

52 %

Hrvaška

55 %

 

83 %

31 %

 

57 %

34 %

 

48 %

Irska

65 %

 

85 %

49 %

 

69 %

25 %

 

32 %

Italija

35 %

 

71 %

40 %

 

65 %

35 %

 

46 %

Ciper

83 %

 

93 %

44 %

 

55 %

45 %

 

50 %

Latvija

8 %

 

46 %

32 %

 

34 %

27 %

 

38 %

Litva

55 %

 

60 %

48 %

 

51 %

32 %

 

47 %

Luksemburg

34 %

 

50 %

43 %

 

83 %

29 %

 

42 %

Madžarska

46 %

 

73 %

34 %

 

66 %

30 %

 

58 %

Malta

77 %

 

95 %

42 %

 

79 %

23 %

 

27 %

Nizozemska

28 %

 

53 %

45 %

 

61 %

8 %

 

15 %

Avstrija

26 %

 

41 %

37 %

 

69 %

21 %

 

36 %

Poljska

59 %

 

70 %

30 %

 

39 %

25 %

 

26 %

Portugalska

63 %

 

83 %

36 %

 

63 %

18 %

 

38 %

Romunija

77 %

 

88 %

45 %

 

60 %

25 %

 

45 %

Slovenija

63 %

 

92 %

39 %

 

65 %

23 %

 

53 %

Slovaška

57 %

 

82 %

36 %

 

50 %

18 %

 

32 %

Finska

30 %

 

34 %

35 %

 

47 %

35 %

 

48 %

Švedska

22 %

 

22 %

36 %

 

66 %

25 %

 

36 %

Združeno kraljestvo

59 %

 

88 %

55 %

 

73 %

32 %

 

39 %

EU-28

59 %

 

79 %

42 %

 

63 %

28 %

 

40 %

(*1)   

Države članice, ki se lahko odločijo za uporabo vsote vseh nacionalnih emisij, izračunane na podlagi uporabljenih goriv, kot osnovo za upoštevanje Konvencije LRTAP, lahko ohranijo to možnost zaradi skladnosti med mednarodnim pravom in pravom Unije.



Tabela B

Država članica

Zmanjšanje NH3 v primerjavi z letom 2005

Zmanjšanje PM2,5 v primerjavi z letom 2005

Za katero koli leto od leta 2020 do leta 2029

 

Za katero koli leto od leta 2030

Za katero koli leto od leta 2020 do leta 2029

 

Za katero koli leto od leta 2030

Belgija

2 %

 

13 %

20 %

 

39 %

Bolgarija

3 %

 

12 %

20 %

 

41 %

Češka

7 %

 

22 %

17 %

 

60 %

Danska

24 %

 

24 %

33 %

 

55 %

Nemčija

5 %

 

29 %

26 %

 

43 %

Estonija

1 %

 

1 %

15 %

 

41 %

Grčija

7 %

 

10 %

35 %

 

50 %

Španija

3 %

 

16 %

15 %

 

50 %

Francija

4 %

 

13 %

27 %

 

57 %

Hrvaška

1 %

 

25 %

18 %

 

55 %

Irska

1 %

 

5 %

18 %

 

41 %

Italija

5 %

 

16 %

10 %

 

40 %

Ciper

10 %

 

20 %

46 %

 

70 %

Latvija

1 %

 

1 %

16 %

 

43 %

Litva

10 %

 

10 %

20 %

 

36 %

Luksemburg

1 %

 

22 %

15 %

 

40 %

Madžarska

10 %

 

32 %

13 %

 

55 %

Malta

4 %

 

24 %

25 %

 

50 %

Nizozemska

13 %

 

21 %

37 %

 

45 %

Avstrija

1 %

 

12 %

20 %

 

46 %

Poljska

1 %

 

17 %

16 %

 

58 %

Portugalska

7 %

 

15 %

15 %

 

53 %

Romunija

13 %

 

25 %

28 %

 

58 %

Slovenija

1 %

 

15 %

25 %

 

60 %

Slovaška

15 %

 

30 %

36 %

 

49 %

Finska

20 %

 

20 %

30 %

 

34 %

Švedska

15 %

 

17 %

19 %

 

19 %

Združeno kraljestvo

8 %

 

16 %

30 %

 

46 %

EU-28

6 %

 

19 %

22 %

 

49 %

(*1)   

Države članice, ki se lahko odločijo za uporabo vsote vseh nacionalnih emisij, izračunane na podlagi uporabljenih goriv, kot osnovo za upoštevanje Konvencije LRTAP, lahko ohranijo to možnost zaradi skladnosti med mednarodnim pravom in pravom Unije.

PRILOGA III




PRILOGA III

VSEBINA NACIONALNIH PROGRAMOV ZA NADZOR NAD ONESNAŽEVANJEM ZRAKA IZ ČLENOV 6 IN 10

DEL 1

Minimalna vsebina nacionalnih programov za nadzor nad onesnaževanjem zraka

1. Začetni nacionalni programi za nadzor nad onesnaževanjem zraka iz členov 6 in 10 zajemajo vsaj naslednjo vsebino:

(a) 

nacionalni politični okvir glede kakovosti zraka in onesnaževanja, v okviru katerega je bil program razvit, vključno s:

(i) 

prednostnimi nalogami politike in njihovimi povezavami s prednostnimi nalogami na drugih pomembnih političnih področjih, vključno s podnebnimi spremembami ter po potrebi kmetijstvom, industrijo in prometom;

(ii) 

odgovornostmi nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov;

(iii) 

napredkom sedanjih politik in ukrepov pri zmanjševanju emisij in izboljšanju kakovosti zraka ter stopnjo izpolnjevanja nacionalnih obveznosti in obveznosti Unije;

(iv) 

napovedanim nadaljnjim razvojem ob predvidevanju, da ne bo sprememb že sprejetih politik in ukrepov;

(b) 

možnosti politike, ki bodo prišle v poštev za izpolnjevanje zahtev glede zmanjšanja emisij za obdobje med letom 2020 in letom 2029 in od leta 2030 naprej ter za vmesne ravni emisij, določene za leto 2025, in za nadaljnje izboljševanje kakovosti zraka, ter analize teh politik in metode analiz; kjer so na voljo, posamezne ali kombinirane vplive politik in ukrepov v zvezi z zmanjšanjem emisij, kakovostjo zraka in okoljem ter s tem povezane negotovosti;

(c) 

ukrepe in politike, izbrane za sprejetje, vključno s časovnim načrtom za njihovo sprejetje, izvajanje in pregled ter odgovornimi pristojnimi organi;

(d) 

po potrebi pojasnitev razlogov, zakaj okvirnih ravni emisij za leto 2025 ni mogoče izpolniti brez ukrepov, ki bi povzročili nesorazmerne stroške;

(e) 

po potrebi informacije o uporabi prožnosti iz člena 5 in vse okoljske posledice uporabe teh prožnosti;

(f) 

oceno uspešnosti izbranih politik in ukrepov pri zagotavljanju skladnosti z načrti in programi, vzpostavljenimi v okviru drugih ustreznih področij politik.

2. Posodobitve nacionalnega programa za nadzor nad onesnaževanjem zraka iz členov 6 in 10 zajemajo vsaj naslednje:

(a) 

oceno napredka pri izvajanju programa, zmanjševanju emisij in zmanjševanju koncentracij;

(b) 

kakršne koli pomembne spremembe okvira politike, ocen, programa ali izvajanja njegovega časovnega načrta.

DEL 2

Ukrepi zmanjšanja emisij iz drugega pododstavka člena 6(2)

Države članice upoštevajo ustrezne smernice za amoniak ter uporabijo najboljše razpoložljive tehnologije v skladu z Direktivo 2010/75/EU.

A.   Ukrepi za nadzor nad emisijami amoniaka

1. Države članice pripravijo nacionalni svetovalni kodeks dobrih kmetijskih praks za nadziranje emisij amoniaka, pri čemer upoštevajo okvirni kodeks UN/ECE o dobrih kmetijskih praksah za zmanjšanje emisij amoniaka iz leta 2014, ki zajema najmanj naslednje:

(a) 

upravljanje dušika ob upoštevanju celotnega dušikovega cikla;

(b) 

strategije krmljenja živine;

(c) 

tehnike nanašanja gnoja z nizkimi emisijami;

(d) 

sisteme skladiščenja gnoja z nizkimi emisijami;

(e) 

sisteme za uhlevitev živali z nizkimi emisijami;

(f) 

možnosti za omejitev emisij amoniaka zaradi uporabe mineralnih gnojil.

2. Države članice lahko oblikujejo nacionalni proračun dušika za spremljanje sprememb v skupnih izgubah reaktivnega dušika iz kmetijstva, vključno z amoniakom, dušikovim oksidom, amonijem, nitrati in nitriti, ki je osnovan na načelih iz smernic UN/ECE za proračune dušika ( 9 ).

3. Države članice prepovejo uporabo gnojil z amonijevim karbonatom in lahko zmanjšajo emisije amoniaka iz anorganskih gnojil z uporabo naslednjih pristopov:

(a) 

nadomestitvijo gnojil na osnovi sečnine z gnojili na osnovi amonijevega nitrata;

(b) 

kadar se gnojila na osnovi sečnine še naprej uporabljajo, z uporabo metod, ki so se izkazale za učinkovite pri zmanjševanju emisij amoniaka za najmanj 30 % v primerjavi z uporabo referenčne metode iz smernic za amoniak;

(c) 

spodbujanjem nadomeščanja anorganskih gnojil z organskimi gnojili, kjer se anorganska gnojila še naprej uporabljajo, ter z njihovim nanašanjem v skladu s predvidenimi zahtevami zadevnih rastlin in travišč v zvezi z dušikom in fosforjem, pri čemer se upošteva tudi obstoječa vsebnost hranil v tleh in hranilne snovi iz drugih gnojil.

4. Države članice lahko zmanjšajo emisije amoniaka iz hlevskega gnoja z uporabo naslednjih pristopov:

(a) 

zmanjšanjem emisij iz uporabe gnojevke in hlevskega gnoja na obdelovalnih zemljiščih in traviščih z uporabo metod, ki zmanjšujejo emisije za najmanj 30 % v primerjavi z referenčno metodo, opisano v smernicah za amoniak, in pod naslednjimi pogoji:

(i) 

nanašanje gnoja in gnojevk zgolj v skladu s predvidenimi zahtevami zadevnih rastlin in travišč v zvezi z dušikom in fosforjem, pri čemer pa se upošteva tudi obstoječa vsebnost hranil v tleh in hranilne snovi iz drugih gnojil;

(ii) 

nenanašanje gnoja in gnojevk, kadar je zemljišče nasičeno z vodo, poplavljeno, zamrznjeno ali pokrito s snegom;

(iii) 

nanašanje gnojevk na travišča z uporabo vlečenih cevi, vlečenih letev ali plitvega ali globinskega injiciranja;

(iv) 

vnos gnoja in gnojevk, ki se nanesejo na obdelovalno zemljišče, v tla v štirih urah po nanosu;

(b) 

zmanjšanjem emisij iz skladiščenja gnoja zunaj hlevov z uporabo naslednjih pristopov:

(i) 

za skladišča gnojevke, zgrajena po 1. januarju 2022, z uporabo sistemov ali tehnik skladiščenja z nizkimi emisijami, ki so se izkazali za učinkovite pri zmanjševanju emisij amoniaka za vsaj 60 % v primerjavi z referenčno metodo, opisano v smernicah za amoniak, za obstoječa skladišča gnojevke pa se uporabljajo tisti, ki emisije zmanjšajo za vsaj 40 %;

(ii) 

pokritjem skladišč hlevskega gnoja;

(iii) 

zagotavljanjem, da imajo kmetije dovolj zmogljivosti za skladiščenje gnoja, da lahko gnoj nanašajo le v obdobjih, ki so primerna za rast rastlin;

(c) 

zmanjšanjem emisij iz hlevov živali z uporabo sistemov, ki so se izkazali za učinkovite pri zmanjševanju emisij amoniaka za vsaj 20 % v primerjavi z referenčno metodo, opisano v smernicah za amoniak;

(d) 

zmanjšanjem emisij iz gnoja z uporabo strategij krmljenja z nizko vsebnostjo beljakovin, ki so se izkazale za učinkovite pri zmanjševanju emisij amoniaka za vsaj 10 % v primerjavi z referenčno metodo, opisano v smernicah za amoniak.

B.   Ukrepi za zmanjšanje emisij z namenom nadzora nad emisijami drobnih delcev in črnega ogljika

1. Brez poseganja v Prilogo II o navzkrižni skladnosti k Uredbi (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ) lahko države članice prepovejo sežiganje ostankov kmetijskih žetev in odpadkov ter gozdnih ostankov na prostem.

Države članice spremljajo in uveljavijo izvajanje vsakršne prepovedi, izvedene v skladu s prvim pododstavkom. Vse izjeme od te prepovedi se omejijo na preventivne programe za preprečevanje nenadzorovanih požarov v divjini, zatiranje škodljivih organizmov ali zaščito biotske raznovrstnosti.

2. Države članice lahko oblikujejo nacionalni svetovalni kodeks o dobri kmetijski praksi za pravilno upravljanje ostankov žetev, in sicer na podlagi naslednjih pristopov:

(a) 

izboljšanje strukture tal z vključitvijo ostankov žetev;

(b) 

izboljšane tehnike za vključitev ostankov žetev;

(c) 

alternativna uporaba ostankov žetev;

(d) 

izboljšanje hranljivosti in strukture tal z vključitvijo hlevskega gnoja, kot se zahteva za optimalno rast rastlin, in izogibanjem sežiganju gnoja (hlevskega gnoja, globoke stelje iz slame).

C.   Preprečevanje vplivov na majhne kmetije

Države članice s sprejetjem ukrepov iz oddelkov A in B zagotovijo, da so vplivi na majhne in mikro kmetije v celoti upoštevani.

Države članice lahko na primer iz navedenih ukrepov izvzamejo majhne in mikro kmetije, kadar je to mogoče in ustrezno v luči veljavnih obveznosti zmanjšanja emisij.

ANNEX IV




ANNEX IV

METHODOLOGIES FOR THE PREPARATION AND UPDATING OF NATIONAL EMISSION INVENTORIES AND PROJECTIONS, INFORMATIVE INVENTORY REPORTS AND ADJUSTED NATIONAL EMISSION INVENTORIES REFERRED TO IN ARTICLES 5 AND 8

For the pollutants referred to in Annex I, Member States shall prepare national emission inventories, adjusted national emission inventories where relevant, national emission projections, spatially disaggregated national emission inventories, large point source inventories and informative inventory reports, using the methodologies adopted by Parties to the LRTAP Convention (EMEP Reporting Guidelines), and are requested to use the EMEP/EEA air pollutant emission inventory Guidebook (EMEP/EEA Guidebook) referred to therein. In addition, supplementary information, in particular the activity data, needed for the assessment of the national emission inventories and projections shall be prepared in accordance with the same guidelines.

Reliance upon the EMEP Reporting Guidelines is without prejudice to the additional arrangements specified in this Annex and to the requirements on reporting nomenclature, time series and reporting dates specified in Annex I.

PART 1

National annual emission inventories

1. National emission inventories shall be transparent, consistent, comparable, complete and accurate.

2. Emissions from identified key categories shall be calculated in accordance with the methodologies defined in the EMEP/EEA Guidebook and with the aim of using a Tier 2 or higher (detailed) methodology.

Member States may use other scientifically based and compatible methodologies for establishing national emission inventories where those methodologies produce more accurate estimates than the default methodologies set out in the EMEP/EEA Guidebook.

3. For emissions from transport, Member States shall calculate and report emissions consistent with national energy balances reported to Eurostat.

4. Emissions from road transport shall be calculated and reported on the basis of the fuels sold ( 11 ) in the Member State concerned. In addition, Member States may also report emissions from road transport based on fuels used or kilometres driven in the Member State.

5. Member States shall report their annual national emissions expressed in the applicable unit specified in the NFR reporting template of the LRTAP Convention.

PART 2

National emission projections

1. National emission projections shall be transparent, consistent, comparable, complete and accurate and reported information shall include at least the following:

(a) 

clear identification of the adopted and planned policies and measures included in the projections;

(b) 

where appropriate, the results of sensitivity analysis performed for the projections;

(c) 

a description of methodologies, models, underlying assumptions and key input and output parameters.

▼M1

2. Projections of emissions shall be estimated and reported by NFR source category. Where not possible due to lack of sufficiently detailed data, a justification for reporting at a more aggregated level shall be included in the Informative Inventory Report. Member States shall provide a ‘with measures’ (adopted measures) projection and, where relevant, a ‘with additional measures’ (planned measures) projection for each pollutant in accordance with the guidance established in the EMEP/EEA Guidebook.

▼B

3. National emission projections shall be consistent with the national annual emission inventory for the year x-3 and with projections reported under Regulation (EU) No 525/2013 of the European Parliament and of the Council ( 12 ).

PART 3

Informative inventory report

The informative inventory reports shall be prepared in accordance with the EMEP Reporting Guidelines and reported using the template for inventory reports as specified therein. The inventory report shall include, as a minimum, the following information:

(a) 

descriptions, references and sources of information of the specific methodologies, assumptions, emission factors and activity data, as well as the rationale for their selection;

(b) 

a description of the national key categories of emission sources;

(c) 

information on uncertainties, quality assurance and verification;

(d) 

a description of the institutional arrangements for inventory preparation;

(e) 

recalculations and planned improvements;

(f) 

if relevant, information on the use of the flexibilities provided for under Article 5(1), (2), (3) and (4);

(g) 

if relevant, information on the reasons for deviating from the reduction trajectory determined in accordance with Article 4(2), as well as the measures to converge back on the trajectory;

(h) 

an executive summary.

PART 4

Adjustment of national emission inventories

1. A Member State that proposes an adjustment to its national emission inventory in accordance with Article 5(1) shall include in its proposal to the Commission, at least, the following supporting documentation:

(a) 

evidence that the concerned national emission reduction commitment/s is/are exceeded;

(b) 

evidence of the extent to which the adjustment to the emission inventory reduces the exceedance and contributes to compliance with the concerned national emission reduction commitment/s;

(c) 

an estimation of whether and when the concerned national emission reduction commitment/s is/are expected to be attained based on national emission projections without the adjustment;

(d) 

evidence that the adjustment is consistent with one or several of the following three circumstances. Reference can be made, as appropriate, to relevant previous adjustments:

(i) 

in the case of new emission source categories:

— 
evidence that the new emission source category is acknowledged in scientific literature and/or the EMEP/EEA Guidebook;
— 
evidence that this source category was not included in the relevant historic national emission inventory at the time when the emission reduction commitment was set;
— 
evidence that emissions from a new source category contribute to a Member State being unable to meet its emission reduction commitments, supported by a detailed description of the methodology, data and emission factors used to arrive at that conclusion;
(ii) 

in the case of significantly different emission factors used for determining emissions from specific source categories:

— 
a description of the original emission factors, including a detailed description of the scientific basis upon which the emission factor was derived;
— 
evidence that the original emission factors were used for determining the emission reductions at the time when they were set;
— 
a description of the updated emission factors, including detailed information on the scientific basis upon which the emission factor was derived;
— 
a comparison of emission estimates made using the original and the updated emission factors, demonstrating that the change in emission factors contributes to a Member State being unable to meet its reduction commitments;
— 
the rationale for deciding whether the changes in emission factors are significant;
(iii) 

in the case of significantly different methodologies used for determining emissions from specific source categories:

— 
a description of the original methodology used, including detailed information on the scientific basis upon which the emission factor was derived;
— 
evidence that the original methodology was used for determining the emission reductions at the time when they were set;
— 
a description of the updated methodology used, including a detailed description of the scientific basis or reference upon which it has been derived;
— 
a comparison of emission estimates made using the original and updated methodologies demonstrating that the change in methodology contributes to a Member State being unable to meet its reduction commitment;
— 
the rationale for deciding whether the change in methodology is significant.

2. Member States may submit the same supporting information for adjustment procedures based on similar preconditions, provided that each Member State submits the required individual country-specific information as set out in paragraph 1.

3. Member States shall recalculate adjusted emissions to ensure consistency, to the extent possible, of the time series for every year that the adjustment/s is/are applied.

PRILOGA IV




PRILOGA IV

METODOLOGIJE ZA PRIPRAVO IN POSODABLJANJE NACIONALNIH EVIDENC IN PROJEKCIJ EMISIJ, INFORMATIVNIH POROČIL O EVIDENCAH TER PRILAGOJENIH NACIONALNIH EVIDENC EMISIJ IZ ČLENOV 5 IN 8

Za onesnaževala iz Priloge I države članice pripravijo nacionalne evidence emisij, prilagojene nacionalne evidence emisij, če je to ustrezno, nacionalne projekcije emisij, prostorsko razčlenjene nacionalne evidence emisij, evidence velikih točkovnih virov in informativna poročila o evidencah z uporabo metodologij, ki so jih sprejele pogodbenice Konvencije LRTAP (v nadaljnjem besedilu: smernice za poročanje v okviru EMEP), od njih pa se zahteva tudi uporaba priročnika EMEP/EEA o evidencah emisij onesnaževal zraka (v nadaljnjem besedilu: priročnik EMEP/EEA), navedenega v Konvenciji. Poleg tega se dodatne informacije, zlasti podatki o dejavnosti naprav, ki so potrebne za oceno nacionalnih evidenc in projekcij emisij, pripravijo v skladu z istimi smernicami.

Zanašanje na smernice za poročanje v okviru EMEP ne posega v dodatne pogoje, določene v tej prilogi, niti v zahteve v zvezi z nomenklaturo za poročanje, časovnimi okviri in datumi poročanja, določenimi v Prilogi I.

DEL 1

Nacionalne letne evidence emisij

1. Nacionalne evidence emisij morajo biti pregledne, usklajene, primerljive, popolne in točne.

2. Emisije iz določenih ključnih kategorij se izračunajo v skladu z metodologijami, določenimi v priročniku EMEP/EEA, pri čemer se uporabi metodologija stopnje 2 ali višja (podrobnejša) metodologija.

Države članice lahko uporabljajo druge znanstveno utemeljene in združljive metodologije za vzpostavitev nacionalnih evidenc emisij, kadar te metodologije zagotavljajo bolj točne ocene od privzetih metodologij iz priročnika EMEP/EEA.

3. Države članice emisije iz prometa izračunajo in sporočijo v skladu z nacionalnimi energetskimi bilancami, sporočenimi Eurostatu.

4. Emisije iz cestnega prometa se izračunajo in sporočijo na podlagi goriv, prodanih ( 11 ) v zadevni državi članici. Poleg tega lahko države članice sporočijo tudi emisije iz cestnega prometa na podlagi porabljenih goriv ali prevoženih kilometrov v državi članici.

5. Države članice svoje letne emisije sporočajo izražene v veljavni enoti, opredeljeni v predlogi NFR za poročanje iz Konvencije LRTAP.

DEL 2

Nacionalne projekcije emisij

1. Nacionalne projekcije emisij so pregledne, usklajene, primerljive, popolne in točne, sporočene informacije pa vsebujejo vsaj naslednje:

(a) 

jasno opredelitev sprejetih in načrtovanih politik ter ukrepov, vključenih v projekcije;

(b) 

po potrebi rezultate analize občutljivosti, izvedene za projekcije;

(c) 

opise metodologij, modelov, temeljnih predpostavk ter ključnih vhodnih in izhodnih parametrov.

▼M1

2. Projekcije emisij se ocenijo in sporočijo po vrstah virov po nomenklaturi za poročanje (NFR). Kadar to ni mogoče zaradi pomanjkanja dovolj podrobnih podatkov, se utemeljitev za poročanje na bolj agregirani ravni vključi v informativno poročilo o evidencah. Države članice v skladu s smernicami, določenimi v priročniku EMEP/EEA, pripravijo projekcije „z ukrepi“ (sprejeti ukrepi) in po potrebi projekcije „z dodatnimi ukrepi“ (načrtovani ukrepi) za vsako onesnaževalo.

▼B

3. Nacionalne projekcije emisij so skladne z nacionalno letno evidenco emisij za leto x – 3 in s projekcijami, sporočenimi po Uredbi (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ).

DEL 3

Informativno poročilo o evidencah

Informativna poročila o evidencah se pripravijo v skladu s smernicami za poročanje v okviru EMEP, sporočajo pa se z uporabo predloge za poročila o evidencah, ki so v njih določene. Poročilo o evidencah vsebuje vsaj naslednje podatke:

(a) 

opise, sklice in vire informacij posebnih metodologij, predpostavke, faktorje emisij in podatke o dejavnostih, pa tudi temeljna načela za njihovo izbiro;

(b) 

opis nacionalnih ključnih vrst virov emisij;

(c) 

informacije o negotovostih, zagotavljanju kakovosti in preverjanju;

(d) 

opis institucionalnih ureditev za pripravo evidence;

(e) 

ponovne izračune in načrtovane izboljšave;

(f) 

če je to relevantno, informacije o uporabi prožnosti iz člena 5(1), (2), (3) in (4);

(g) 

če je to relevantno, informacije o razlogih za odklon od krivulje zmanjševanja, določene v skladu s členom 4(2), ter ukrepe za ponovno približanje krivulji;

(h) 

povzetek.

DEL 4

Prilagoditev nacionalnih evidenc emisij

1. Država članica, ki predlaga prilagoditev svoje nacionalne evidence emisij v skladu s členom 5(1), v svoj predlog Komisiji vključi vsaj naslednja dokazila:

(a) 

dokazilo, da je zadevna nacionalna obveznost zmanjšanja emisij presežena oziroma da so zadevne nacionalne obveznosti zmanjšanja emisij presežene;

(b) 

dokazilo o obsegu, v katerem prilagoditev evidence emisij zmanjšuje preseganje in prispeva k izpolnjevanju zadevne nacionalne obveznosti oziroma zadevnih nacionalnih obveznosti zmanjšanja emisij;

(c) 

oceno, ali se pričakuje, da bo zadevna nacionalna obveznost oziroma da bodo zadevne nacionalne obveznosti zmanjšanja emisij izpolnjene in kdaj naj bi bile izpolnjene, na podlagi nacionalnih projekcij emisij brez prilagoditve;

(d) 

dokazilo, da je prilagoditev v skladu z eno ali več od naslednjih treh okoliščin. Po potrebi se je mogoče sklicevati tudi na ustrezne predhodne prilagoditve:

(i) 

v primeru nove vrste virov emisij:

— 
dokazilo, da je nova vrsta virov emisij priznana v znanstveni literaturi in/ali priročniku EMEP/EEA,
— 
dokazilo, da ta vrsta virov ni bila vključena v zadevne zgodovinske nacionalne evidence emisij ob določitvi obveznosti zmanjšanja emisij,
— 
dokazilo, da emisije iz nove vrste virov državo članico ovirajo pri izpolnjevanju obveznosti zmanjšanja emisij, ki je podprto s podrobnim opisom metodologije, podatkov in faktorjev emisij, na podlagi katerih so države članice prišle do tega zaključka;
(ii) 

v primeru, ko so za določanje emisij iz specifičnih vrst virov uporabljeni bistveno drugačni faktorji emisij:

— 
opis prvotnih faktorjev emisij, vključno s podrobnim opisom znanstvene podlage, na kateri je bil faktor emisij pridobljen,
— 
dokazila, da so bili v času določitve zmanjšanj emisij uporabljeni prvotni faktorji,
— 
opis posodobljenih faktorjev emisij, vključno s podrobnimi informacijami o znanstveni podlagi, na kateri je bil faktor emisij pridobljen,
— 
primerjavo ocen emisij, opravljenih z uporabo prvotnih in posodobljenih faktorjev emisij, ki dokazuje, da sprememba faktorjev emisij prispeva k temu, da država članica ne more izpolniti svojih obveznosti zmanjšanja emisij,
— 
razloge za odločitev, ali so spremembe faktorjev emisije bistvene;
(iii) 

v primeru, ko so za določanje emisij iz specifičnih vrst virov uporabljene bistveno drugačne metodologije:

— 
opis prvotnih uporabljenih metodologij, vključno s podrobnimi informacijami o znanstveni podlagi, na kateri je bil faktor emisij pridobljen,
— 
dokazila, da je bila v času določitve zmanjšanj emisij uporabljena prvotna metodologija,
— 
opis posodobljene metodologije, vključno s podrobnim opisom znanstvene podlage ali sklica, na podlagi katerega je bila pridobljena,
— 
primerjavo ocen emisij, opravljenih z uporabo prvotnih in posodobljenih metodologij, ki dokazuje, da sprememba metodologije prispeva k temu, da država članica ne more izpolniti svoje obveznosti zmanjšanja emisij,
— 
razloge za odločitev, ali je sprememba metodologije bistvena.

2. Države članice lahko predložijo iste podporne informacije za postopke prilagoditve, ki temeljijo na podobnih predpogojih, pod pogojem, da vsaka država članica predloži posamične informacije, ki se od nje zahtevajo in kot so določene v odstavku 1.

3. Države članice ponovno izračunajo prilagojene emisije, da se zagotovi čim večja doslednost časovnih okvirov za vsako leto, za katero se prilagoditev ali prilagoditve uporabljajo.

ANNEX VI




ANNEX VI

CORRELATION TABLE



Directive 2001/81/EC

This Directive

Article 1

Article 1

Article 2, 1st subparagraph, and 2nd subparagraph, points (c), (d) and (e)

Article 2

Article 3, point (e)

Article 3, point (1)

—

Article 3, points (2), (3), (4), (5), (8), (9), (12) and (13)

Article 3, point (i)

Article 3, point (6)

Article 3, point (k)

Article 3, point (7)

Article 3, point (h)

Article 3, point (10)

Article 3, point (g)

Article 3, point (11)

Article 4

Article 4(1) and (2)

Article 2, 2nd subparagraph, points (a) and (b)

Article 4(3)

—

Article 5

Article 6(1)

Article 6(1)

Article 6(2)

Article 6(2), (5) to(10)

Article 6(3)

Article 6(3) and (4)

—

Article 7

Article 7(1)

Article 8(1), first subparagraph

—

Article 8(1), second subparagraph, (2) to (4)

Article 7(2)

Article 8(5)

Article 7(3)

Article 8(6)

Article 7(4)

Article 8(7)

—

Article 9

Article 8(2)

Article 10(1)

Article 8(1)

Article 10(2)

—

Article 10(3) and (4)

Article 9

Article 11

—

Article 12

Article 10

Article 13

Article 6(4)

Article 14(1)

Article 7(3) and Article 8(3)

Article 14(2) and (3)

Article 11

Article 15

Article 13(3)

Article 16

Article 13(1) and (2)

Article 17

Article 14

Article 18

—

Article 19

Article 15

Article 20

—

Article 21

Article 16

Article 22

Article 17

Article 23

Article 8(1) and Annex III

Annex I

Annex I

Annex II

—

Annexes III, V and VI

Annex III

Annex IV

Izjava Komisije o pregledu emisij metana


Izjava Komisije o pregledu emisij metana

Komisija meni, da glede kakovosti zraka obstajajo tehtni razlogi, da se pregled razvoja emisij metana v državah članicah nadaljuje z namenom zmanjšanja koncentracij ozona v EU in spodbujanja zmanjšanja emisij metana na mednarodni ravni.

Komisija potrjuje, da namerava na podlagi poročanih nacionalnih emisij dodatno oceniti učinek emisij metana na doseganje ciljev iz člena 1(2) direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij in bo preučila možnost ukrepov za zmanjšanje navedenih emisij ter, kjer je primerno, za ta namen predložila zakonodajni predlog. Komisija bo pri oceni upoštevala vrsto študij, ki potekajo na tem področju in naj bi se zaključile leta 2017, pa tudi nadaljnji mednarodni razvoj na tem področju.

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve
Vir Zahteva

3. Povezani standardi

Standardi
Vir Zahteva
  • Builddate: 06.02.2024 00:00:00 -Doknr: CELEX:32016L2284
  • EULAW -

    EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.

    DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.