|
+PRILOGA IV |
PRILOGA IV
PRILOGA IV METODOLOGIJE ZA PRIPRAVO IN POSODABLJANJE NACIONALNIH EVIDENC IN PROJEKCIJ EMISIJ, INFORMATIVNIH POROČIL O EVIDENCAH TER PRILAGOJENIH NACIONALNIH EVIDENC EMISIJ IZ ČLENOV 5 IN 8 Za onesnaževala iz Priloge I države članice pripravijo nacionalne evidence emisij, prilagojene nacionalne evidence emisij, če je to ustrezno, nacionalne projekcije emisij, prostorsko razčlenjene nacionalne evidence emisij, evidence velikih točkovnih virov in informativna poročila o evidencah z uporabo metodologij, ki so jih sprejele pogodbenice Konvencije LRTAP (v nadaljnjem besedilu: smernice za poročanje v okviru EMEP), od njih pa se zahteva tudi uporaba priročnika EMEP/EEA o evidencah emisij onesnaževal zraka (v nadaljnjem besedilu: priročnik EMEP/EEA), navedenega v Konvenciji. Poleg tega se dodatne informacije, zlasti podatki o dejavnosti naprav, ki so potrebne za oceno nacionalnih evidenc in projekcij emisij, pripravijo v skladu z istimi smernicami. Zanašanje na smernice za poročanje v okviru EMEP ne posega v dodatne pogoje, določene v tej prilogi, niti v zahteve v zvezi z nomenklaturo za poročanje, časovnimi okviri in datumi poročanja, določenimi v Prilogi I. DEL 1 Nacionalne letne evidence emisij 1. Nacionalne evidence emisij morajo biti pregledne, usklajene, primerljive, popolne in točne. 2. Emisije iz določenih ključnih kategorij se izračunajo v skladu z metodologijami, določenimi v priročniku EMEP/EEA, pri čemer se uporabi metodologija stopnje 2 ali višja (podrobnejša) metodologija. Države članice lahko uporabljajo druge znanstveno utemeljene in združljive metodologije za vzpostavitev nacionalnih evidenc emisij, kadar te metodologije zagotavljajo bolj točne ocene od privzetih metodologij iz priročnika EMEP/EEA. 3. Države članice emisije iz prometa izračunajo in sporočijo v skladu z nacionalnimi energetskimi bilancami, sporočenimi Eurostatu. 4. Emisije iz cestnega prometa se izračunajo in sporočijo na podlagi goriv, prodanih ( 11 ) v zadevni državi članici. Poleg tega lahko države članice sporočijo tudi emisije iz cestnega prometa na podlagi porabljenih goriv ali prevoženih kilometrov v državi članici. 5. Države članice svoje letne emisije sporočajo izražene v veljavni enoti, opredeljeni v predlogi NFR za poročanje iz Konvencije LRTAP. DEL 2 Nacionalne projekcije emisij 1. Nacionalne projekcije emisij so pregledne, usklajene, primerljive, popolne in točne, sporočene informacije pa vsebujejo vsaj naslednje:
(a)
jasno opredelitev sprejetih in načrtovanih politik ter ukrepov, vključenih v projekcije;
(b)
po potrebi rezultate analize občutljivosti, izvedene za projekcije;
(c)
opise metodologij, modelov, temeljnih predpostavk ter ključnih vhodnih in izhodnih parametrov. 2. Projekcije emisij se ocenijo in sporočijo po vrstah virov po nomenklaturi za poročanje (NFR). Kadar to ni mogoče zaradi pomanjkanja dovolj podrobnih podatkov, se utemeljitev za poročanje na bolj agregirani ravni vključi v informativno poročilo o evidencah. Države članice v skladu s smernicami, določenimi v priročniku EMEP/EEA, pripravijo projekcije „z ukrepi“ (sprejeti ukrepi) in po potrebi projekcije „z dodatnimi ukrepi“ (načrtovani ukrepi) za vsako onesnaževalo. 3. Nacionalne projekcije emisij so skladne z nacionalno letno evidenco emisij za leto x – 3 in s projekcijami, sporočenimi po Uredbi (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ). DEL 3 Informativno poročilo o evidencah Informativna poročila o evidencah se pripravijo v skladu s smernicami za poročanje v okviru EMEP, sporočajo pa se z uporabo predloge za poročila o evidencah, ki so v njih določene. Poročilo o evidencah vsebuje vsaj naslednje podatke:
(a)
opise, sklice in vire informacij posebnih metodologij, predpostavke, faktorje emisij in podatke o dejavnostih, pa tudi temeljna načela za njihovo izbiro;
(b)
opis nacionalnih ključnih vrst virov emisij;
(c)
informacije o negotovostih, zagotavljanju kakovosti in preverjanju;
(d)
opis institucionalnih ureditev za pripravo evidence;
(e)
ponovne izračune in načrtovane izboljšave;
(f)
če je to relevantno, informacije o uporabi prožnosti iz člena 5(1), (2), (3) in (4);
(g)
če je to relevantno, informacije o razlogih za odklon od krivulje zmanjševanja, določene v skladu s členom 4(2), ter ukrepe za ponovno približanje krivulji;
(h)
povzetek. DEL 4 Prilagoditev nacionalnih evidenc emisij 1. Država članica, ki predlaga prilagoditev svoje nacionalne evidence emisij v skladu s členom 5(1), v svoj predlog Komisiji vključi vsaj naslednja dokazila:
(a)
dokazilo, da je zadevna nacionalna obveznost zmanjšanja emisij presežena oziroma da so zadevne nacionalne obveznosti zmanjšanja emisij presežene;
(b)
dokazilo o obsegu, v katerem prilagoditev evidence emisij zmanjšuje preseganje in prispeva k izpolnjevanju zadevne nacionalne obveznosti oziroma zadevnih nacionalnih obveznosti zmanjšanja emisij;
(c)
oceno, ali se pričakuje, da bo zadevna nacionalna obveznost oziroma da bodo zadevne nacionalne obveznosti zmanjšanja emisij izpolnjene in kdaj naj bi bile izpolnjene, na podlagi nacionalnih projekcij emisij brez prilagoditve;
(d)
dokazilo, da je prilagoditev v skladu z eno ali več od naslednjih treh okoliščin. Po potrebi se je mogoče sklicevati tudi na ustrezne predhodne prilagoditve:
(i)
v primeru nove vrste virov emisij:
—
dokazilo, da je nova vrsta virov emisij priznana v znanstveni literaturi in/ali priročniku EMEP/EEA,
—
dokazilo, da ta vrsta virov ni bila vključena v zadevne zgodovinske nacionalne evidence emisij ob določitvi obveznosti zmanjšanja emisij,
—
dokazilo, da emisije iz nove vrste virov državo članico ovirajo pri izpolnjevanju obveznosti zmanjšanja emisij, ki je podprto s podrobnim opisom metodologije, podatkov in faktorjev emisij, na podlagi katerih so države članice prišle do tega zaključka;
(ii)
v primeru, ko so za določanje emisij iz specifičnih vrst virov uporabljeni bistveno drugačni faktorji emisij:
—
opis prvotnih faktorjev emisij, vključno s podrobnim opisom znanstvene podlage, na kateri je bil faktor emisij pridobljen,
—
dokazila, da so bili v času določitve zmanjšanj emisij uporabljeni prvotni faktorji,
—
opis posodobljenih faktorjev emisij, vključno s podrobnimi informacijami o znanstveni podlagi, na kateri je bil faktor emisij pridobljen,
—
primerjavo ocen emisij, opravljenih z uporabo prvotnih in posodobljenih faktorjev emisij, ki dokazuje, da sprememba faktorjev emisij prispeva k temu, da država članica ne more izpolniti svojih obveznosti zmanjšanja emisij,
—
razloge za odločitev, ali so spremembe faktorjev emisije bistvene;
(iii)
v primeru, ko so za določanje emisij iz specifičnih vrst virov uporabljene bistveno drugačne metodologije:
—
opis prvotnih uporabljenih metodologij, vključno s podrobnimi informacijami o znanstveni podlagi, na kateri je bil faktor emisij pridobljen,
—
dokazila, da je bila v času določitve zmanjšanj emisij uporabljena prvotna metodologija,
—
opis posodobljene metodologije, vključno s podrobnim opisom znanstvene podlage ali sklica, na podlagi katerega je bila pridobljena,
—
primerjavo ocen emisij, opravljenih z uporabo prvotnih in posodobljenih metodologij, ki dokazuje, da sprememba metodologije prispeva k temu, da država članica ne more izpolniti svoje obveznosti zmanjšanja emisij,
—
razloge za odločitev, ali je sprememba metodologije bistvena.
2. Države članice lahko predložijo iste podporne informacije za postopke prilagoditve, ki temeljijo na podobnih predpogojih, pod pogojem, da vsaka država članica predloži posamične informacije, ki se od nje zahtevajo in kot so določene v odstavku 1. 3. Države članice ponovno izračunajo prilagojene emisije, da se zagotovi čim večja doslednost časovnih okvirov za vsako leto, za katero se prilagoditev ali prilagoditve uporabljajo. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|