Naslov I – Vsebina, področje uporabe in opredelitev pojmov

Pristojni organi bi morali razmisliti o uporabi jasnih kvalitativnih in/ali kvantitativnih meril in/ali pragov za pomembnost, pri čemer bi morali izkoristiti obstoječe regulativne okvire, panožne standarde in nadzorniške izkušnje. Ocena pomembnosti mora omogočati sprotne prilagoditve, ko se ESG tveganja spremenijo, so na voljo novi podatki in finančne institucije izpopolnjujejo svoje postopke za prepoznavanje tveganj.

Postopna razširitev obsega ESG dejavnikov pri stresnem testiranju ESG tveganj

Pristojne organe se spodbuja, naj si še naprej prizadevajo in izvajajo raziskave za postopno razširitev kritja na druge ESG dejavnike pri izvajanju stresnih testov ESG tveganj, pri čemer naj dajo prednost okoljskim tveganjem. Najprej bi se morali osredotoč iti na podnebna in okoljska tveganja ter obravnavati fizična tveganja (npr. ekstremni vremenski dogodki, izguba biotske raznovrstnosti) in prehodna tveganja (npr. spremembe politik, ponovno oblikovanje cen na trgu),

(⁵ ) V skladu s cilji iz Pariškega sporazuma (2015). da bi razlikovali med posameznimi vplivi (četudi posrednimi), na izpostavljenost glavnim vrstam tveganj.

To postopno uvedbo bi moralo spremljati stalno metodološko izboljševanje, krepitev zmogljivosti in vključevanje deležnikov, s čimer bi zagotovili, da so finančni subjekti in pristojni organi ustrezno pripravljeni na vse večji obseg ocen ESG tveganj.

Vključitev ESG dejavnikov v obstoječe okvire za stresno testiranje

Pristojni organi bi si morali prizadevati za popolno vključitev ESG dejavnikov v splošni okvir za izvajanje stresnih testov.

Pristojni organi bi morali pregledati in po potrebi ponovno proučiti vrste zajetih ESG tveganj, tudi na podlagi tega, kako se razpoložljivost podatkov in uporaba modelov razvijata skozi čas.

Medsebojna povezanost/prelivanje med finančnimi sektorji