DIREKTIVA 2014/49/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (prenovitev) (Besedilo velja za EGP)

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta direktiva določa pravila in postopke v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem sistemov jamstva za vloge.

2.  Ta direktiva se uporablja za:

3.  Brez poseganja v člen 16(5) in (7) ta direktiva ne velja za naslednje sisteme in sheme:

Države članice zagotovijo, da imajo sistemi in sheme iz točk (a) in (b) prvega pododstavka na voljo zadostna finančna sredstva ali ustrezne sheme financiranja, da lahko izpolnjujejo svoje obveznosti.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.  V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

2.  Kjer se ta direktiva sklicuje na Uredbo (EU) št. 1093/2010, se za namene navedene uredbe telo, ki upravlja sistem jamstva za vloge, ali kadar delovanje sistema jamstva za vloge upravlja zasebni subjekt, javni organ, ki nadzira ta sistem, šteje za pristojni organ, kot je opredeljen v členu 4(2) navedene uredbe.

3.  Delnice stanovanjskih hipotekarnih družb iz Irske ali Združenega kraljestva, razen kapitalskih iz točke (b) člena 5(1) te direktive, se obravnavajo kot vloge.

Člen 3

Pristojni upravni organi

1.  Vsaka država članica opredeli svoj pristojni upravni organ za namene točke (8)(a) člena 2(1).

2.  Pristojni organi, imenovani organi, organi za reševanje in pristojni upravni organi medsebojno sodelujejo in izvršujejo svoja pooblastila v skladu s to direktivo.

Pristojni upravni organ sprejme ugotovitev iz točke (8)(a) člena 2(1) čim prej in najpozneje pet delovnih dni po tem, ko je prvič ugotovil, da kreditna institucija ni vrnila zapadlih in vračljivih vlog.

Člen 4

Uradno priznanje, članstvo in nadzor

1.  Vsaka država članica na svojem ozemlju zagotovi ustanovitev in uradno priznanje enega ali več sistemov jamstva za vloge.

To ne izključuje združitve sistemov jamstva za vloge iz različnih držav članic ali ustanovitve čezmejnih sistemov jamstva za vloge. Odobritev takih čezmejnih ali združenih sistemov jamstva za vloge se pridobi od države članice, v kateri so zadevni sistemi jamstva za vloge ustanovljeni.

2.  Pogodbeni sistem iz točke (b) člena 1(2) te direktive je lahko uradno priznan kot sistem jamstva za vloge, če je skladen s to direktivo.

Institucionalna shema za zaščito vlog je lahko uradno priznana kot sistem jamstva za vloge, če izpolnjuje merila iz člena 113(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 in je skladna s to direktivo.

3.  Kreditna institucija, ki je pooblaščena v državi članici na podlagi člena 8 Direktive 2013/36/EU, ne sprejema vlog, razen če je članica sistema, uradno priznanega v njeni matični državi članici na podlagi odstavka 1 tega člena.

4.  Če kreditna institucija ne izpolnjuje svojih obveznosti članice sistema jamstva za vloge, so o tem nemudoma obveščeni pristojni organi, ki v sodelovanju s sistemom jamstva za vloge takoj storijo vse potrebno, vključno po potrebi z izrekom kazni, da bi zagotovili, da kreditna institucija izpolnjuje svoje obveznosti.

5.  Če kreditna institucija kljub ukrepom iz odstavka 4 ne izpolnjuje svojih obveznosti, lahko sistem jamstva za vloge, če nacionalno pravo to dopušča in z izrecnim dovoljenjem pristojnih organov, kreditno institucijo obvesti o svoji nameri, da ji z odpovednim rokom najmanj en mesec odpove članstvo v sistemu jamstva za vloge. S sistemom jamstva za vloge so še naprej v celoti zaščitene vloge, ki so bile položene pred iztekom tega odpovednega roka. Če kreditna institucija ob preteku odpovednega roka svojih obveznosti ne izpolni, sistem jamstva za vloge kreditno institucijo izključi.

6.  Vloge, ki jih ima kreditna institucija na datum njene izključitve iz članstva v sistemu jamstva za vloge, so še naprej zaščitene s sistemom jamstva za vloge.

7.  Imenovani organi redno nadzorujejo skladnost sistemov jamstva za vloge iz člena 1 s to direktivo.

Čezmejne sisteme jamstva za vloge nadzorujejo predstavniki imenovanih organov držav članic, v katerih so pooblaščene pridružene kreditne institucije.

8.  Države članice zagotovijo, da sistem jamstva za vloge kadar koli in na njegovo zahtevo prejme od vseh svojih članic vse podatke, ki so potrebni za pripravo izplačila vlagateljem, vključno z oznakami iz člena 5(4).

9.  Sistemi jamstva za vloge zagotovijo zaupnost in varstvo podatkov o računih vlagateljev. Obdelava takih podatkov se izvaja v skladu z Direktivo 95/46/ES.

10.  Države članice zagotovijo, da sistemi jamstva za vloge s stresnimi testi preverjajo svoje mehanizme delovanja in da se jih čim prej obvesti, če pristojni organi v kreditni instituciji opazijo težave, ki bi lahko povzročile intervencijo sistema jamstva za vloge.

Taka preverjanja se opravijo najmanj vsaka tri leta in pogosteje, če je to ustrezno. Prvo preverjanje se opravi najpozneje do 3. julija 2017.

EBA na podlagi rezultatov stresnih testov najmanj vsakih pet let opravi medsebojne strokovne preglede v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 1093/2010 in tako preveri odpornost sistemov jamstva za vloge. Sistemi jamstva za vloge so pri izmenjavanju podatkov z EBA zavezani k poklicni skrivnosti v skladu s členom 70 navedene uredbe.

11.  Sistemi jamstva za vloge podatke, potrebne za opravljanje preverjanj svojih mehanizmov delovanja s stresnimi testi, uporabijo le za opravljanje teh preverjanj in podatkov ne hranijo dlje, kot je potrebno za ta namen.

12.  Države članice zagotovijo, da imajo sistemi jamstva za vloge vzpostavljene prakse dobrega in preglednega upravljanja. Sistemi jamstva za vloge pripravijo letno poročilo o svojih dejavnostih.

Člen 5

Upravičenost vlog

1.  Naslednje vloge so izključene iz kakršnega koli izplačila iz sistema jamstva za vloge:

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena lahko države članice zagotovijo, da so do ravni kritja, določene v členu 6(1), vključene naslednje vloge:

3.  Države članice lahko določijo, da so vloge, ki se lahko v skladu z nacionalnim pravom sprostijo le za poplačilo posojila za zasebne nepremičnine pri kreditni instituciji ali drugi instituciji, v kateri so vloge, izključene iz izplačila iz sistema jamstva za vloge.

4.  Države članice zagotovijo, da kreditne institucije označijo upravičene vloge na tak način, ki omogoča takojšnjo identifikacijo takih vlog.

Člen 6

Raven kritja

1.  Države članice zagotovijo, da je v primeru nerazpoložljivosti vlog raven kritja celotnih vlog istega vlagatelja 100 000  EUR.

2.  Poleg odstavka 1 države članice zagotovijo, da so za najmanj tri mesece in največ 12 mesecev po dobropisu zneska ali po tem, ko postanejo takšne vloge zakonito prenosljive, naslednje vloge krite nad 100 000  EUR:

3.  Odstavka 1 in 2 državam članicam ne preprečujeta ohranitve ali uvedbe sistemov, ki ščitijo proizvode v zvezi s starostjo in pokojnine, če ti sistemi poleg zaščite vlog ponujajo tudi razumljivo zaščito za vse produkte in situacije, ki pridejo v poštev v zvezi z njimi.

4.  Države članice zagotovijo, da se izplačila izvršijo na enega od naslednjih načinov:

Vlagatelji so obveščeni o valuti izplačila.

Če je bil račun voden v drugi valuti, kot je valuta izplačila, se uporabi menjalni tečaj na datum, ko pristojni upravni organ sprejme ugotovitev iz točke (8)(a) člena 2(1) ali ko sodni organ sprejme odločitev iz točke (8)(b) člena 2(1).

5.  Države članice, ki znesek iz odstavka 1 preračunavajo v svoje nacionalne valute, na začetku pri preračunavanju uporabijo menjalni tečaj, veljaven na 3. julija 2015.

Države članice lahko zneske po valutni pretvorbi zaokrožijo, pri čemer pa tako zaokrožanje ne sme preseči 5 000  EUR.

Države članice brez poseganja v drugi pododstavek vsakih pet let ravni kritja, pretvorjene v drugo valuto, prilagodijo znesku iz odstavka 1 tega člena. Države članice zaradi nepredvidenih dogodkov, kot je nihanje tečajev, po posvetovanju s Komisijo ravni kritja prilagodijo že prej.

6.  Komisija redno in najmanj vsakih pet let preverja znesek iz odstavka 1. Po potrebi predloži Evropskemu parlamentu in Svetu predlog direktive za prilagoditev zneska iz odstavka 1, ob upoštevanju predvsem razvoja bančnega sektorja ter gospodarskega in denarnega položaja Unije. Prvo preverjanje se ne opravi prej kot 3. julija 2020, razen če je zaradi nepredvidenih dogodkov potreben zgodnejši pregled.

7.  Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 18 sprejme delegirane akte za prilagajanje zneska iz odstavka 6 vsaj vsakih pet let, v skladu z inflacijo v Uniji na podlagi sprememb v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin, ki ga objavi Komisija po prejšnji prilagoditvi.

Člen 7

Določitev izplačljivega zneska

1.  Zgornja meja iz člena 6(1) se uporablja za vse skupne vloge pri isti kreditni instituciji, ne glede na njihovo število, valuto in lokacijo v Uniji.

2.  Pri izračunu zgornje meje po členu 6(1) se upoštevajo deleži vseh vlagateljev skupnega računa.

Če ni posebnih določb, dobijo vlagatelji enake dele vloženega zneska.

Države članice lahko določijo, da se vloge na računu, s katerim lahko kot člani poslovnega partnerstva, združenja ali podobne skupine brez pravne osebnosti razpolagata dve osebi ali več, pri izračunu zgornjih mej po členu 6(1) lahko združijo in obravnavajo kot vloge enega samega vlagatelja.

3.  Če vlagatelj nima pravice neomejeno razpolagati z vloženimi zneski na računu, se zavaruje oseba z neomejeno pravico razpolaganja, če je ta oseba poznana ali je njeno istovetnost mogoče ugotoviti, preden pristojni upravni organ sprejme ugotovitev iz točke (8)(a) člena 2(1) ali sodni organ sprejme odločitev iz točke (8)(b) člena 2(1). Kadar ima več oseb neomejeno pravico razpolaganja, se pri izračunu zgornje meje iz člena 6(1) upošteva delež, ki pripada vsakemu od njih na podlagi predpisov, ki veljajo za upravljanje vlog.

4.  Referenčni datum za izračun izplačljivega zneska je datum, ko pristojni upravni organ sprejme ugotovitev iz točke (8)(a) člena 2(1) ali ko sodni organ sprejme odločitev iz točke (8)(b) člena 2(1). Obveznosti vlagatelja do kreditne institucije se ne upoštevajo pri izračunu izplačljivega zneska.

5.  Države članice lahko odločijo, da se obveznosti vlagatelja do kreditne institucije upoštevajo pri izračunu izplačljivega zneska, če so zapadle na dan ali pred dnem, ko pristojni organ sprejme ugotovitev iz točke (8)(a) člena 2(1) ali ko sodni organ sprejme odločitev iz točke (8)(b) člena 2(1), kolikor je poravnava mogoča na podlagi zakonskih in pogodbenih določb, ki urejajo pogodbo med kreditno institucijo in vlagateljem.

Kreditna institucija pred sklenitvijo pogodbe vlagatelje obvesti, da so njihove obveznosti do kreditne institucije upoštevane pri izračunu izplačljivega zneska.

6.  Države članice zagotovijo, da lahko sistemi jamstva za vloge od kreditnih institucij kadar koli zahtevajo, da jih obvestijo o skupnem znesku upravičenih vlog posameznega vlagatelja.

7.  Obresti na vloge, pridobljene do datuma, ko je pristojni upravni organ sprejel ugotovitev iz točke (8)(a) člena 2(1) ali ko je sodni organ sprejel odločitev iz točke (8)(b) člena 2(1), vendar še niso bile knjižene v dobro, se povrnejo iz sistema jamstva za vloge. Ne preseže se omejitev iz člena 6(1).

8.  Države članice lahko odločijo, da se nekatere kategorije vlog, ki imajo v skladu z nacionalnim pravom socialni namen in za katere jamči tretja oseba v skladu s pravili o državni pomoči, ne upoštevajo pri seštevanju vlog istega vlagatelja pri isti kreditni instituciji, kot je navedeno v odstavku 1. V takšnih primerih je jamstvo tretje osebe omejeno na raven kritja, kot je določena v členu 6(1).

9.  Kadar nacionalno pravo kreditnim institucijam dopušča, da delujejo pod drugačnimi blagovnimi znamkami, kot so opredeljene v členu 2 Direktive 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 16 ), države članice zagotovijo, da so vlagatelji jasno obveščeni o tem, da kreditna institucija deluje pod drugačnimi blagovnimi znamkami in da se raven kritja, določena v členu 6(1), (2) in (3) te direktive uporablja za skupne vloge, ki jih ima vlagatelj pri kreditni instituciji. Te informacije so vključene v informacije za vlagatelja iz člena 16 te direktive in iz Priloge I k tej direktivi.

Člen 8

Izplačilo

1.  Sistemi jamstva za vloge zagotavljajo, da je izplačljivi znesek na voljo v sedmih delovnih dneh od datuma, ko pristojni upravni organ sprejme ugotovitev iz točke (8)(a) člena 2(1) ali ko sodni organ sprejme odločitev iz točke (8)(b) člena 2(1).

2.  Vendar pa lahko države članice v prehodnem obdobju do 31. decembra 2023 določijo naslednja obdobja za izplačilo:

3.  Države članice lahko sklenejo, da za vloge iz člena 7(3) velja daljše obdobje za izplačilo, ki pa ne preseže treh mesecev od datuma, ko pristojni upravni organ sprejme ugotovitev iz točke (8)(a) člena 2(1) ali ko sodni organ sprejme odločitev iz točke (8)(b) člena 2(1).

4.  Če sistemi jamstva za vloge v prehodnem obdobju do 31. decembra 2023 ne morejo zagotoviti, da je izplačljiv znesek na voljo v sedmih delovnih dneh, morajo zagotoviti, da imajo vlagatelji v petih delovnih dneh po vložitvi zahtevka za izplačilo dostop do ustreznega zneska svojih kritih vlog, s katerim lahko krijejo življenjske stroške.

Sistemi jamstva za vloge odobrijo dostop do ustreznega zneska iz prvega pododstavka na podlagi podatkov, ki jih predloži sistem jamstva za vloge ali kreditna institucija.

Ustrezni znesek iz prvega pododstavka se odšteje od izplačljivega zneska iz člena 7.

5.  Izplačilo iz odstavkov 1 in 4 se lahko odloži, kjer:

6.  Izplačljivi znesek je na voljo, ne da bi bilo treba vložiti zahtevek pri sistemu jamstva za vloge. Kreditna institucija v ta namen posreduje potrebne informacije o vlogah in vlagateljih, takoj ko to zahteva sistem jamstva za vloge.

7.  Kakršna koli korespondenca med sistemom jamstva za vloge in vlagateljem se sestavi v:

Če kreditna institucija posluje neposredno v drugi državi članici, ne da bi tam imela odprte podružnice, se informacije zagotovijo v jeziku, ki ga je izbral vlagatelj, ko je odprl račun.

8.  Kadar je vlagatelj ali druga oseba s pravico udeležbe ali razpolaganja z zneskom na računu obdolžena kaznivega dejanja, ki izhaja iz ali je povezano s pranjem denarja, kot je opredeljeno v členu 1(2) Direktive 2005/60/ES, se lahko do izreka sodbe sodišča, ne glede na časovno omejitev iz odstavka 1 tega člena, iz sistema jamstva za vloge začasno ustavijo vsa plačila, povezana z zadevnim vlagateljem.

9.  Izplačilo se ne izvede, če v zadnjih 24 mesecih ni bilo transakcije, povezane z vlogo, in je vrednost vloge nižja kot upravni stroški, ki bi jih sistemu jamstva za vloge povzročilo takšno izplačilo.

Člen 9

Terjatve do sistemov jamstva za vloge

1.  Države članice zagotovijo, da imajo vlagatelji glede svojih pravic do odškodnine možnost vložitve pravnih sredstev proti sistemu jamstva za vloge.

2.  Brez poseganja v pravice na podlagi nacionalnega prava ima sistem jamstva za vloge, ki opravlja plačila na podlagi jamstva za vloge v nacionalnem okviru, pravico, da pri postopku likvidacije ali reorganizacije poseže v pravice vlagateljev do višine njihovih plačil vlagateljem. Če sistem jamstva za vloge opravlja plačila v okviru postopkov reševanja, vključno z uporabo instrumentov za reševanje ali izvajanjem pooblastil za reševanje v skladu s členom 11, sistem jamstva za vloge zahtevke uveljavlja pri zadevni kreditni instituciji v višini njegovih plačil. Navedene zahtevke se obravnava enako kot krite vloge v skladu z nacionalnim pravom o običajnih postopkih zaradi insolventnosti, kot so opredeljeni v Direktivi 2014/59/EU.

3.  Države članice lahko omejijo čas, v katerem lahko vlagatelji, katerih vloge niso bile izplačane ali priznane s strani sistema jamstva za vloge v rokih, določenih v členu 8(1) in (3), zahtevajo izplačilo svojih vlog.

Člen 10

Financiranje sistemov jamstva za vloge

1.  Države članice zagotovijo, da imajo sistemi jamstva za vloge vzpostavljene ustrezne sisteme za določanje svojih potencialnih obveznosti. Razpoložljiva finančna sredstva sistemov jamstva za vloge so sorazmerna s temi obveznostmi.

Sistemi jamstva za vloge pridobijo razpoložljiva finančna sredstva s prispevki svojih članic, ki se plačajo vsaj enkrat letno. To ne prepreči dodatnega financiranja iz drugih virov.

2.  Države članice zagotovijo, da do 3. julija 2024 razpoložljiva finančna sredstva sistema jamstva za vloge dosežejo vsaj ciljno raven 0,8 % zneska kritih vlog njegovih članic.

Če zmogljivost financiranja ne dosega ciljne ravni, se nadaljuje plačilo prispevkov, vsaj dokler ni ponovno dosežena ciljna raven.

Če se razpoložljiva finančna sredstva zmanjšajo na manj kot dve tretjini ciljne ravni, potem ko je ciljna raven prvič dosežena, se določi redni prispevek v višini, ki omogoča, da se v šestih letih doseže ciljna raven.

Redni prispevek ustrezno upošteva fazo poslovnega cikla in morebitni vpliv procikličnih prispevkov na določanje letnih prispevkov v okviru tega člena.

Države članice lahko začetno obdobje iz prvega pododstavka podaljšajo za največ štiri leta, če skupna izplačila sistema jamstva za vloge presežejo 0,8 % kritih vlog.

3.  Razpoložljiva finančna sredstva, ki se upoštevajo, da bi se dosegla ciljna raven, lahko zajemajo plačilne obveznosti. Skupni delež plačilnih obveznosti ne presega 30 % skupnega zneska razpoložljivih finančnih sredstev, zbranih v skladu s tem členom.

Da bi zagotovili dosledno uporabo te direktive, EBA izda smernice o plačilnih obveznostih.

4.  Država članica lahko ne glede na odstavek 1 tega člena zaradi izpolnjevanja svojih obveznosti iz navedenega odstavka zbere razpoložljiva finančna sredstva z obveznimi prispevki, ki jih kreditne institucije plačajo v obstoječe sisteme obveznih prispevkov, ki jih država članica uvede na svojem ozemlju in so namenjeni kritju stroškov, povezanih s sistemskim tveganjem, propadom in reševanjem institucij.

Sistemi jamstva za vloge so upravičeni do zneska v višini zneska takšnih prispevkov do ciljne ravni iz odstavka 2 tega člena, ki ga da država članica na zahtevo takoj na voljo navedenim sistemom jamstva za vloge izključno za namene, določene v členu 11.

Sistemi jamstva za vloge so do tega zneska upravičeni le, če po mnenju pristojnega organa ne morejo zbrati izrednih prispevkov svojih članic. Sistemi jamstva za vloge morajo ta znesek odplačati iz prispevkov svojih članic v skladu s členom 10(1) in (2).

5.  Prispevki v sheme za financiranje reševanja iz naslova VII Direktive 2014/59/EU, vključno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, ki jih je treba upoštevati, da bi se dosegla ciljna raven za financiranje reševanja v skladu s členom 102(1) Direktive 2014/59/EU, se ne štejejo k ciljni ravni.

6.  Države članice lahko z odstopanjem od odstavka 2, kjer je ustrezno utemeljeno in s privoljenjem Komisije, odobrijo najnižjo ciljno raven, ki je nižja od ciljne ravni, določene v odstavku 2, če to ustrezno utemeljijo in če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Navedena znižana raven ni nižja od 0,5 % kritih vlog.

7.  Razpoložljiva finančna sredstva sistemov jamstva za vloge se nahajajo v dovolj raznovrstnih naložbah z nizko stopnjo tveganja.

8.  Če razpoložljiva finančna sredstva sistema jamstva za vloge ne zadoščajo za izplačilo vlagateljem, ko vloge prenehajo biti razpoložljive, njegove članice plačajo izredne prispevke, ki ne presegajo 0,5 % njihovih kritih vlog na koledarsko leto. Sistem jamstva za vloge lahko v izrednih okoliščinah in ob soglasju pristojnega organa zahteva višje prispevke.

Pristojni organ lahko v celoti ali deloma odloži plačilo kreditne institucije izrednih naknadnih prispevkov v sisteme jamstva za vloge, če bi plačilo teh prispevkov ogrozilo likvidnost ali solventnost kreditne institucije. Takšna odložitev se ne odobri za obdobje, ki je daljše od šestih mesecev, vendar se lahko na zahtevo kreditne institucije obnovi. Prispevki, odloženi na podlagi tega odstavka, se plačajo, ko tako plačilo ne ogroža več likvidnosti ali solventnosti kreditne institucije.

9.  Države članice zagotovijo, da imajo sistemi jamstva za vloge urejene ustrezne alternativne načine financiranja, s pomočjo katerih lahko pridobijo kratkoročna sredstva, potrebna za plačilo terjatev do navedenega sistema.

10.  Države članice do 31. marca vsako leto obvestijo EBA o znesku kritih vlog v posamezni državi članici ter o znesku razpoložljivih finančnih sredstev njihovih sistemov jamstva za vloge dne 31. decembra predhodnega leta.

Člen 11

Uporaba sredstev

1.  Finančna sredstva iz člena 10 se uporabijo predvsem za izplačilo vlagateljem v skladu s to direktivo.

2.  Finančna sredstva iz sistema jamstva za vloge se uporabijo za financiranje reševanja kreditnih institucij v skladu s členom 109 Direktive 2014/59/EU. Organ za reševanje po posvetovanju s sistemom jamstva za vloge odloči o znesku, ki ga mora zagotoviti sistem jamstva za vloge.

3.  Države članice lahko sistemu jamstva za vloge dovolijo uporabo razpoložljivih finančnih sredstev za alternativne ukrepe, da bi preprečili propad kreditne institucije, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Sistem jamstva za vloge se z organom za reševanje in pristojnim organom posvetuje o ukrepih in zahtevah do kreditne institucije.

4.  Alternativni ukrepi iz odstavka 3 tega člena se ne uporabljajo, če pristojni organ po posvetovanju z organom za reševanje meni, da so izpolnjeni pogoji za ukrep za reševanje na podlagi člena 27(1) Direktive 2014/59/EU.

5.  Če se razpoložljiva finančna sredstva uporabijo v skladu z odstavkom 3 tega člena, pridružene kreditne institucije sistemu jamstva za vloge nemudoma zagotovijo sredstva, ki se uporabijo za alternativne ukrepe, po potrebi v obliki izrednih prispevkov, kadar:

6.  Države članice lahko sklenejo, da se z razpoložljivimi finančnimi sredstvi lahko financirajo tudi ukrepi za ohranitev dostopa vlagateljev do kritih vlog, vključno s prenosom sredstev in obveznosti ter prenosom vlog v okviru nacionalnih postopkov zaradi insolventnosti, če stroški, ki jih ima sistem jamstva za vloge, ne presegajo neto zneska nadomestil kritim vlagateljem v zadevni kreditni instituciji.

Člen 12

Najemanje posojil med sistemi jamstva za vloge

1.  Države članice lahko sistemu jamstva za vloge dovolijo, da prostovoljno odobri posojila drugim sistemom jamstva za vloge v Uniji, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

2.  Za posojilo veljajo naslednji pogoji:

3.  Države članice zagotovijo, da prispevki, ki jih zaračuna sistem jamstva za vloge, ki najema posojilo, zadoščajo za povračilo izposojenega zneska in za čimprejšnjo ponovno vzpostavitev ciljne ravni.

Člen 13

Izračun prispevkov v sisteme jamstva za vloge

1.  Prispevki v sisteme jamstva za vloge iz člena 10 temeljijo na znesku kritih vlog in stopnji tveganja posamezne članice.

Države članice lahko določijo nižje prispevke za sektorje z nizkim tveganjem, ki jih ureja nacionalno pravo.

Države članice lahko odločijo, da članice institucionalne sheme za zaščito vlog plačajo nižje prispevke v sisteme jamstva za vloge.

Države članice lahko dovolijo, da za centralni organ in vse kreditne institucije, ki so stalno povezane s centralnim organom iz člena 10(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, velja teža tveganja, določena za centralni organ in njegove povezane institucije na konsolidirani podlagi.

Države članice lahko odločijo, da kreditne institucije plačajo minimalni prispevek ne glede na znesek njihovih kritih vlog.

2.  Sistemi jamstva za vloge lahko uporabijo svoje metode na podlagi tveganja za določitev in izračun prispevkov svojih članic na podlagi tveganja. Izračun prispevkov je sorazmeren s tveganjem članic in ustrezno upošteva profile tveganj različnih poslovnih modelov. Navedene metode lahko upoštevajo tudi aktivno stran bilance ter kazalnike tveganja, kot so kapitalska ustreznost, kakovost aktive in likvidnost.

Vsako metodo odobri pristojni organ v sodelovanju z imenovanim organom. EBA se obvesti o odobrenih metodah.

3.  Da bi zagotovili dosledno uporabo te direktive, EBA najpozneje do 3. julija 2015 izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 za določitev metod za izračun prispevkov v sisteme jamstva za vloge v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena.

Zlasti vključi formulo za izračun, posebne kazalnike, kategorije tveganja za članice, prage za teže tveganj, pripisane posameznim kategorijam tveganj, in druge potrebne elemente.

EBA do 3. julija 2017 in nato najmanj vsakih pet let pregleda smernice glede metod na podlagi tveganja ali alternativnih lastnih metod na podlagi tveganja, ki jih uporabljajo sistemi jamstva za vloge.

Člen 14

Sodelovanje znotraj Unije

1.  Sistemi jamstva za vloge ščitijo vlagatelje pri podružnicah, ki jih včlanjene kreditne institucije ustanovijo v drugih državah članicah.

2.  Vlagatelji pri podružnicah, ki jih ustanovijo kreditne institucije v drugi državi članici, dobijo izplačilo iz sistema jamstva za vloge v državi članici gostiteljici v imenu sistema jamstva za vloge v matični državi članici. Sistem jamstva za vloge države članice gostiteljice izvršuje izplačila v skladu z navodili sistema jamstva za vloge matične države članice. Sistem jamstva za vloge države članice gostiteljice ni odgovoren za dejanja, ki so opravljena v skladu z navodili sistema jamstva za vloge matične države članice. Sistem jamstva za vloge matične države članice zagotovi potrebna sredstva pred izplačilom in sistemu jamstva za vloge države članice gostiteljice povrne nastale stroške.

Sistem jamstva za vloge države članice gostiteljice tudi obvešča zadevne vlagatelje v imenu sistema jamstva za vloge matične države članice in ima pravico prejemati korespondenco od teh vlagateljev v imenu sistema jamstva za vloge matične države članice.

3.  Če kreditna institucija preneha biti članica sistema jamstva za vloge in se pridruži drugemu sistemu jamstva za vloge, se prispevki, plačani v 12 mesecih pred prenehanjem članstva, z izjemo izrednih prispevkov na podlagi člena 10(8), prenesejo na drug sistem jamstva za vloge. To se ne uporablja, če je bila kreditna institucija izključena iz sistema jamstva za vloge v skladu s členom 4(5).

Če se del dejavnosti kreditne institucije prenese v drugo državo članico in se tako zanjo uporablja drug sistem jamstva za vloge, se prispevki te kreditne institucije, plačani v 12 mesecih pred prenosom, z izjemo izrednih prispevkov v skladu s členom 10(8), prenesejo v drug sistem jamstva za vloge sorazmerno višini prenesenih kritih vlog.

4.  Države članice zagotovijo, da sistem jamstva za vloge matične države članice izmenjuje informacije iz člena 4(7) ali (8) in (10) s tistimi v državah članicah gostiteljicah. Uporabljajo se omejitve, določene v navedenem členu.

Če namerava kreditna institucija izstopiti iz enega sistema jamstva za vloge in se pridružiti drugemu, to napove vsaj šest mesecev prej. V tem obdobju je kreditna institucija v skladu s členom 10 še vedno dolžna prispevati k svojemu izvirnemu sistemu jamstva za vloge, tako glede predhodnega kot naknadnega financiranja.

5.  Da se omogoči učinkovito sodelovanje med sistemi jamstva za vloge, zlasti kar zadeva ta člen in člen 12, sistemi jamstva za vloge ali, kjer je to primerno, imenovani organi sprejmejo pisne dogovore o sodelovanju. Takšni dogovori upoštevajo zahteve, določene v členu 4(9).

Imenovani organ EBA uradno obvesti o obstoju in vsebini takšnih dogovorov ter EBA lahko izdaja mnenja v skladu s členom 34 Uredbe (EU) št. 1093/2010. Če se imenovani organi ali sistemi jamstva za vloge ne morejo dogovoriti ali če obstaja spor glede razlage dogovora, lahko vsaka stran zadevo predloži EBA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010, EBA pa bo ravnal v skladu z navedenim členom.

Če takšnih dogovorov ni, to ne bo vplivalo na terjatve vlagateljev v skladu s členom 9(1) ali kreditnih institucij v skladu z odstavkom 3 tega člena.

6.  Države članice zagotovijo izvajanje ustreznih postopkov, da bi lahko sistem jamstva za vloge izmenjal informacije in učinkovito komuniciral z drugimi sistemi jamstva za vloge, njihovimi pridruženimi kreditnimi institucijami in ustreznimi pristojnimi in imenovanimi organi znotraj svoje jurisdikcije ter po potrebi z drugimi agencijami na čezmejni podlagi.

7.  EBA ter pristojni in imenovani organi sodelujejo med seboj ter izvajajo svoja pooblastila v skladu z določbami te direktive in Uredbo (EU) št. 1093/2010.

Države članice Komisijo in EBA najpozneje do 3. julija 2015 obvestijo o tem, kdo je njihov imenovani organ.

8.  EBA pri analizi sistemskega tveganja v zvezi s sistemi jamstva za vloge sodeluje z Evropskim odborom za sistemska tveganja, ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 17 ).

Člen 15

Podružnice kreditnih institucij, ustanovljene v tretjih državah

1.  Države članice preverijo, ali podružnice, ki jih na njihovem ozemlju ustanovi kreditna institucija s sedežem zunaj Unije, uživajo zaščito, enakovredno zaščiti, ki je predpisana v tej direktivi.

Če zaščita ni enakovredna, lahko države članice ob upoštevanju člena 47(1) Direktive 2013/36/EU zahtevajo, da se morajo podružnice, ki jih ustanovi kreditna institucija s sedežem zunaj Unije, vključiti v sisteme jamstva za vloge, ki delujejo znotraj njihovega območja.

Med preverjanjem iz prvega pododstavka tega odstavka države članice pregledajo vsaj, ali imajo vlagatelji enako raven kritja in obseg zaščite, kot je določeno v tej direktivi.

2.  Vsaka podružnica, ki jo ustanovi kreditna institucija s sedežem zunaj Unije in ki ni članica sistema jamstva za vloge, ki deluje v državi članici, zagotovi vse ustrezne informacije v zvezi z ureditvami jamstva za vloge dejanskih in možnih vlagateljev v tej podružnici.

3.  Informacije iz odstavka 2 so na voljo v jeziku, za katerega sta se ob odprtju računa dogovorila vlagatelj in kreditna institucija, ali v uradnem jeziku oziroma uradnih jezikih države članice, v kateri je ustanovljena podružnica, tako kot je predpisano z nacionalnim pravom ter v jasni in razumljivi obliki.

Člen 16

Informacije za vlagatelja

1.  Države članice zagotovijo, da kreditne institucije dejanskim in možnim vlagateljem dajo na voljo potrebne informacije o tem, v katere sisteme jamstva za vloge znotraj Unije so včlanjene institucija in njene podružnice. Države članice zagotovijo, da kreditne institucije dejanske in možne vlagatelje obvestijo o veljavnih izjemah, ki niso zaščitene s sistemom jamstva za vloge.

2.  Pred sklenitvijo pogodbe o sprejemanju vlog se vlagateljem zagotovijo informacije iz odstavka 1. Vlagatelji potrdijo prejem navedenih informacij. V ta namen se uporabi predloga iz Priloge I.

3.  Potrdilo, da so vloge upravičene do zaščite, se vlagateljem zagotovi na njihovih izpiskih računa, vključno s sklicevanjem na informativni list iz Priloge I. Na informativnem listu se navede tudi spletna stran zadevnega sistema jamstva za vloge. Informativni list iz Priloge I se vlagatelju zagotovi vsaj enkrat letno.

Na spletnem mestu sistema jamstva za vloge so potrebne informacije za vlagatelje, zlasti informacije o določbah glede procesa in pogojev jamstev za vloge iz te direktive.

4.  Informacije iz odstavka 1 so na voljo tako, kot določa nacionalno pravo, in v jeziku, za katerega sta se ob odprtju računa dogovorila vlagatelj in kreditna institucija, ali v uradnem jeziku oziroma uradnih jezikih države članice, v kateri je ustanovljena podružnica.

5.  Države članice omejijo uporabo informacij iz odstavkov 1, 2 in 3 pri oglaševanju na stvarno omembo sistema jamstva za vloge, ki jamči za produkt, na katerega se nanaša oglaševanje, in na vse dodatne informacije, ki so potrebne v skladu z nacionalnim pravom.

Takšne informacije se lahko razširijo na dejanski opis delovanja sistema, a ne vsebujejo sklicevanja na neomejeno kritje vlog.

6.  V primeru združitve, preoblikovanja hčerinskih družb v podružnice ali podobnih operacij se vlagatelje obvesti vsaj en mesec preden postane operacija pravno veljavna, razen če pristojni organ zaradi poslovne skrivnosti ali finančne stabilnosti dovoli krajši rok.

Vlagatelji imajo od uradnega obvestila o združitvi ali preoblikovanju oziroma podobni operaciji tri mesece časa, da brez kazni dvignejo upravičene vloge ali jih prenesejo v drugo kreditno institucijo, vključno z vsemi pridobljenimi obrestmi in koristmi, če presegajo raven kritja v skladu s členom 6 v času operacije.

7.  Če kreditna institucija izstopi ali je izključena iz sistema jamstva za vloge, države članice zagotovijo, da kreditna institucija svoje vlagatelje v enem mesecu obvesti o takšnem izstopu ali izključitvi.

8.  Če vlagatelj uporablja internetno bančništvo, se informacije, ki jih je treba razkriti v skladu s to direktivo, lahko sporočijo elektronsko. Če tako zahteva vlagatelj, se sporočijo na papirju.

Člen 17

Seznam pooblaščenih kreditnih institucij

1.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi, ki EBA uradno obvestijo o izdanih dovoljenjih v skladu s členom 20(1) Direktive 2013/36/EU, navedejo, v kateri sistem jamstva za vloge je včlanjena posamezna kreditna institucija.

2.  Pri objavi in posodabljanju seznama pooblaščenih kreditnih institucij v skladu s členom 20(2) Direktive 2013/36/EU EBA navede, v kateri sistem jamstva za vloge je včlanjena posamezna kreditna institucija.

Člen 18

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(7) se prenese na Komisijo za nedoločen čas.

3.  Pooblastilo iz člena 6(7) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6(7), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 19

Prehodne določbe

1.  Kadar nekatere vloge ali vrste vlog ali drugih instrumentov po prenosu te direktive ali Direktive 2009/14/ES v nacionalno zakonodajo niso več v celoti ali delno krite s sistemom jamstva za vloge, lahko države članice dovolijo, da so vloge in drugi instrumenti s prvotnim datumom zapadlosti kriti do prvotnega datuma njihove zapadlosti, če so bili vplačani ali izdani pred 2. julijem 2014.

2.  Države članice zagotovijo, da so vlagatelji obveščeni o vlogah ali vrstah vlog ali drugih instrumentih, ki jih sistem jamstva za vloge od 3. julija 2015 ne krije več.

3.  Dokler ni ciljna raven prvič dosežena, lahko države članice v zvezi z razpoložljivimi finančnimi sredstvi uporabljajo prage iz člena 11(5).

4.  Z odstopanjem od člena 6(1) lahko države članice, ki so 1. januarja 2008 zagotavljale raven kritja od 100 000  EUR do 300 000  EUR, navedeno višjo raven kritja ponovno uporabljajo do 31. decembra 2018. V tem primeru se ustrezno prilagodijo ciljna raven in prispevki kreditnih institucij.

5.  Komisija do 3. julija 2019 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo in, če je primerno, zakonodajni predlog, v katerem navede, kako lahko sistemi jamstva za vloge, ki delujejo v Uniji, sodelujejo prek evropskega sistema, da bi preprečili tveganja, povezana s čezmejnimi dejavnostmi, in zaščitili vloge pred takšnimi tveganji.

6.  Komisija do 3. julija 2019 ob podpori EBA Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o napredku pri izvajanju te direktive. Navedeno poročilo bi moralo zlasti zajemati:

Do 3. julija 2019 EBA Komisiji poroča o modelih za izračun in njihovem pomenu za poslovna tveganja članov. EBA pri poročanju ustrezno upošteva profile tveganja različnih poslovnih modelov.

Člen 20

Prenos

1.  Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 1 do 4, točkami (d) do (k) člena 5(1), členom 5(2), (3) in (4) členom 6(2) do (7), členom 7(4) do (9), členom 8(1), (2), (3), (5), (6), (7) in (9), členom 9(2) in (3), členi 10 do 16, 18 in 19 ter Prilogo I, do 3. julija 2015. Besedila navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji.

Države članice do 31. maja 2016 uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 8(4).

Če po temeljitem pregledu ustrezni organi ugotovijo, da sistem jamstva za vloge še ne omogoča spoštovanja člena 13 do.3. julija 2015, se zadevni zakoni in drugi predpisi uveljavijo do 31. maja 2016.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklici na direktive, razveljavljene s to direktivo, razlagajo kot sklici na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

2.  Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga zajema ta direktiva.

Člen 21

Razveljavitev

Direktiva 94/19/ES, kakor je bila spremenjena z direktivami iz Priloge II, se razveljavi z učinkom od ►C2  4. julija 2015 ◄ , brez poseganja v obveznosti držav članic glede časovnih rokov za prenos direktiv iz Priloge II v nacionalno zakonodajo in datumov njihove uporabe.

Sklicevanja na razveljavljene direktive se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

Člen 22

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Točke (a), (b) in (c) člena 5(1), člen 6(1), člen 7(1) do (3), člen 8(8), člen 9(1) in člen 17 se uporabljajo od 4. julija 2015.

Člen 23

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.