Člen 7 Določitev izplačljivega zneska

Člen 7

Določitev izplačljivega zneska

1.  Zgornja meja iz člena 6(1) se uporablja za vse skupne vloge pri isti kreditni instituciji, ne glede na njihovo število, valuto in lokacijo v Uniji.

2.  Pri izračunu zgornje meje po členu 6(1) se upoštevajo deleži vseh vlagateljev skupnega računa.

Če ni posebnih določb, dobijo vlagatelji enake dele vloženega zneska.

Države članice lahko določijo, da se vloge na računu, s katerim lahko kot člani poslovnega partnerstva, združenja ali podobne skupine brez pravne osebnosti razpolagata dve osebi ali več, pri izračunu zgornjih mej po členu 6(1) lahko združijo in obravnavajo kot vloge enega samega vlagatelja.

3.  Če vlagatelj nima pravice neomejeno razpolagati z vloženimi zneski na računu, se zavaruje oseba z neomejeno pravico razpolaganja, če je ta oseba poznana ali je njeno istovetnost mogoče ugotoviti, preden pristojni upravni organ sprejme ugotovitev iz točke (8)(a) člena 2(1) ali sodni organ sprejme odločitev iz točke (8)(b) člena 2(1). Kadar ima več oseb neomejeno pravico razpolaganja, se pri izračunu zgornje meje iz člena 6(1) upošteva delež, ki pripada vsakemu od njih na podlagi predpisov, ki veljajo za upravljanje vlog.

4.  Referenčni datum za izračun izplačljivega zneska je datum, ko pristojni upravni organ sprejme ugotovitev iz točke (8)(a) člena 2(1) ali ko sodni organ sprejme odločitev iz točke (8)(b) člena 2(1). Obveznosti vlagatelja do kreditne institucije se ne upoštevajo pri izračunu izplačljivega zneska.

5.  Države članice lahko odločijo, da se obveznosti vlagatelja do kreditne institucije upoštevajo pri izračunu izplačljivega zneska, če so zapadle na dan ali pred dnem, ko pristojni organ sprejme ugotovitev iz točke (8)(a) člena 2(1) ali ko sodni organ sprejme odločitev iz točke (8)(b) člena 2(1), kolikor je poravnava mogoča na podlagi zakonskih in pogodbenih določb, ki urejajo pogodbo med kreditno institucijo in vlagateljem.

Kreditna institucija pred sklenitvijo pogodbe vlagatelje obvesti, da so njihove obveznosti do kreditne institucije upoštevane pri izračunu izplačljivega zneska.

6.  Države članice zagotovijo, da lahko sistemi jamstva za vloge od kreditnih institucij kadar koli zahtevajo, da jih obvestijo o skupnem znesku upravičenih vlog posameznega vlagatelja.

7.  Obresti na vloge, pridobljene do datuma, ko je pristojni upravni organ sprejel ugotovitev iz točke (8)(a) člena 2(1) ali ko je sodni organ sprejel odločitev iz točke (8)(b) člena 2(1), vendar še niso bile knjižene v dobro, se povrnejo iz sistema jamstva za vloge. Ne preseže se omejitev iz člena 6(1).

8.  Države članice lahko odločijo, da se nekatere kategorije vlog, ki imajo v skladu z nacionalnim pravom socialni namen in za katere jamči tretja oseba v skladu s pravili o državni pomoči, ne upoštevajo pri seštevanju vlog istega vlagatelja pri isti kreditni instituciji, kot je navedeno v odstavku 1. V takšnih primerih je jamstvo tretje osebe omejeno na raven kritja, kot je določena v členu 6(1).

9.  Kadar nacionalno pravo kreditnim institucijam dopušča, da delujejo pod drugačnimi blagovnimi znamkami, kot so opredeljene v členu 2 Direktive 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 16 ), države članice zagotovijo, da so vlagatelji jasno obveščeni o tem, da kreditna institucija deluje pod drugačnimi blagovnimi znamkami in da se raven kritja, določena v členu 6(1), (2) in (3) te direktive uporablja za skupne vloge, ki jih ima vlagatelj pri kreditni instituciji. Te informacije so vključene v informacije za vlagatelja iz člena 16 te direktive in iz Priloge I k tej direktivi.