Preamble: 1

(1)

Za povezan in učinkovit finančni trg in večje zaupanje vlagateljev je potrebna celovitost trga. Nemoteno delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaupanje javnosti v trge sta predpogoj za gospodarsko rast in blaginjo. Zloraba trga škoduje celovitosti finančnih trgov in zaupanju javnosti v vrednostne papirje, izvedene finančne instrumente in referenčna merila.

(2)

Z Direktivo 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) je bil dopolnjen in posodobljen pravni okvir Unije za zaščito celovitosti trga. Države članice so morale tudi zagotoviti, da imajo pristojni organi pooblastila za odkrivanje in preiskovanje zlorabe trga. Brez poseganja v pravico držav članic do uvedbe kazenskih sankcij so morale države članice v skladu z Direktivo 2003/6/ES zagotoviti tudi, da je mogoče proti osebam, odgovornim za kršitve nacionalnih predpisov za izvajanje navedene direktive, sprejeti ustrezne upravne ukrepe ali naložiti upravne kazni.

(3)

Skupina na visoki ravni za finančni nadzor v EU, ki ji je predsedoval Jacques de Larosière (v nadaljnjem besedilu: Larosièrjeva skupina), je v svojem poročilu z dne 25. februarja 2009 priporočila, da morata bonitetni okvir in okvir poslovanja za finančni sektor temeljiti na trdnih sistemih nadzora in sankcij. Zato je Larosièrjeva skupina menila, da morajo imeti nadzorni organi ustrezna pooblastila za ukrepanje in da bi morali biti vzpostavljeni enotni, trdni in odvračalni sistemi sankcij za vse oblike finančnega kriminala, tj. sankcije, ki bi jih bilo treba učinkovito izvrševati za zagotovitev celovitosti trga. Larosièrjeva skupina je ugotovila, da so sistemi sankcij držav članic na splošno šibki in raznoliki.

(4)

Za dobro delujoč zakonodajni okvir v zvezi z zlorabo trga je potrebno učinkovito uveljavljanje. Ocena nacionalnih sistemov za upravne kazni v okviru Direktive 2003/6/ES je pokazala, da vsi nacionalni pristojni organi niso imeli na voljo vseh pooblastil, da bi se lahko na zlorabo trga odzvali z ustreznimi sankcijami. Zlasti vse države članice niso določile upravnih denarnih kazni za trgovanje z notranjimi informacijami in tržno manipulacijo, prav tako pa so bile ravni sankcij v državah članicah zelo različne. Zaradi zagotovitve skupnih minimalnih pravil po vsej Uniji je tako potreben nov zakonodajni akt.

(5)

Pokazalo se je, da sprejetje upravnih kazni v državah članicah doslej ne zadostuje za zagotovitev skladnosti s pravili o preprečevanju zlorabe trga in boju proti njej.

(6)

Bistveno je, da se zagotavljanje skladnosti s pravili o zlorabi trga okrepi z uvedbo kazenskih sankcij, ki močneje izražajo družbeno neodobravanje v primerjavi z upravnimi kaznimi. Z opredelitvijo vsaj hudih oblik zlorabe trga kot kaznivih dejanj se določa jasne meje za vrsto ravnanj, ki se štejejo za posebno nesprejemljiva, ter se javnost in morebitne kršitelje opozarja, da pristojni organi obravnavajo tako ravnanje zelo resno.

(7)

Vse države članice niso predvidele kazenskih sankcij za nekatere oblike hudih kršitev nacionalnega prava za izvajanje Direktive 2003/6/ES. Različni pristopi držav članic ogrožajo enotne pogoje delovanja na notranjem trgu in lahko osebe spodbujajo k zlorabi trga v državah članicah, ki ne predvidevajo kazenskih sankcij za te kršitve. Poleg tega do zdaj na ravni Unije ni bilo enotnega razumevanja o tem, katero ravnanje se šteje za hudo kršitev pravil o zlorabi trga. Zato bi bilo treba določiti minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo fizične osebe, odgovornost pravnih oseb in ustrezne sankcije. Skupna minimalna pravila bi tudi omogočila uporabo učinkovitejših preiskovalnih metod in bolj učinkovito sodelovanje znotraj držav članic ter med njimi. Glede na finančno krizo je postalo očitno, da bi lahko tržna manipulacija povzročila obsežno škodo življenju milijonov ljudi. Škandal v zvezi z obrestno mero Libor, pri katerem je šlo za resno manipulacijo referenčnih meril, je pokazal, da pomembne težave in vrzeli izrazito vplivajo na zaupanje v trge in lahko povzročijo velike izgube za vlagatelje ter izkrivljanje realnega gospodarstva. Ker v Uniji ni skupnih ureditev kazenskih sankcij, imajo storilci tržne zlorabe priložnost, da izkoristijo ureditev v nekaterih državah članicah. Uvedba kazenskih sankcij v zvezi z zlorabo trga bo imela večji odvračilni učinek na morebitne kršitelje.

(8)

Uvedba kazenskih sankcij s strani vseh držav članic vsaj za hude kršitve v zvezi z zlorabo trga je zato bistvena za zagotovitev učinkovitega izvajanja politike Unije na področju boja proti zlorabi trga.

(9)

Da bi bilo področje uporabe te direktive skladno s področjem uporabe Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (5), bi bilo treba iz te direktive izvzeti trgovanje z lastnimi delnicami v okviru programov ponovnega odkupa in trgovanje z vrednostnimi papirji ali povezanimi instrumenti za stabilizacijo vrednostnih papirjev; posle, naročila ali prakse pri uresničevanju monetarne politike, politike v zvezi z menjalnim tečajem ali politike upravljanja javnega dolga; dejavnosti na področju pravic do emisije, ki se izvajajo v okviru podnebne politike Unije, in dejavnosti v okviru skupne kmetijske politike Unije in skupne ribiške politike Unije.

(10)

Od držav članic bi bilo treba zahtevati, da zagotovijo, da vsaj hudi primeri trgovanja z notranjimi informacijami, tržne manipulacije in protipravnega razkritja notranjih informacij pomenijo kazniva dejanja, kadar so storjeni naklepno.

(11)

V tej direktivi se trgovanje z notranjimi informacijami in protipravno razkritje notranjih informacij štejeta kot resna med drugim v primerih, kadar pomembno vplivata na celovitost trga, dejanski ali možni pridobljeni dobiček ali preprečeno izgubo, raven škode, povzročene trgu, ali splošno vrednost finančnih instrumentov, s katerimi se trguje. Upoštevati bi bilo mogoče tudi druge okoliščine, kadar je bilo kršitveno dejanje storjeno v okviru kriminalne združbe ali kadar je oseba pred tem že storila tako kršitveno dejanje.

(12)

V tej direktivi bi se morala tržna manipulacija šteti za resno v primerih, kadar je vpliv na celovitost trga; dejanski ali možni pridobljeni dobiček ali preprečeno izgubo, raven škode, povzročene trgu, raven spremembe vrednosti finančnega instrumenta ali blagovne promptne pogodbe ali znesek prvotno uporabljenih sredstev velik, ali kadar manipulacijo stori oseba, ki je zaposlena v finančnem sektorju ali v nadzornem ali regulativnem organu oziroma v njem dela.

(13)

Zaradi negativnih učinkov poskusa trgovanja z notranjimi informacijami in poskusa tržne manipulacije na celovitost finančnih trgov in zaupanje vlagateljev v te trge se morajo te oblike ravnanja kaznovati kot kaznivo dejanje.

(14)

Ta direktiva bi morala države članice zavezati, da v svojem nacionalnem pravu določijo kazenske sankcije v zvezi s trgovanjem z notranjimi informacijami, tržno manipulacijo in protipravnim razkritjem notranjih informacij, za katere se uporablja ta direktiva. Ta direktiva ne bi smela ustvarjati nobenih obveznosti v zvezi z uporabo takšnih kazni ali kakršnega koli drugega razpoložljivega sistema kazenskega pregona v posameznih primerih.

(15)

V skladu s to direktivo bi morale države članice tudi zagotoviti, da so kaznivi tudi pozivanje h kaznivim dejanjem ter pomoč pri takih dejanjih ali napeljevanje k takim dejanjem.

(16)

Da bi bile sankcije za kršitve iz te direktive učinkovite in odvračilne, bi bilo treba v njej opredeliti najkrajšo dolžino najvišje zaporne kazni.

(17)

To direktivo bi bilo treba uporabljati ob upoštevanju pravnega okvira, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 596/2014 in z njo povezanimi izvedbenimi ukrepi.

(18)

Za zagotovitev učinkovitega izvajanja evropske politike za zagotavljanje celovitosti finančnih trgov, ki je določena v Uredbi (EU) št. 596/2014, bi morale države članice razširiti odgovornost za kršitvena dejanja, določene v tej direktivi, na pravne osebe, in sicer z uvedbo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazenskih ali nekazenskih sankcij ali drugih ukrepov, kot so na primer tisti iz Uredbe (EU) št. 596/2014. Take sankcije ali drugi ukrepi lahko vključujejo objavo končne odločitve o sankcijah, vključno z identiteto odgovorne pravne osebe, pri čemer se upoštevajo temeljne pravice, načelo sorazmernosti in tveganje za stabilnost finančnih trgov in preiskave, ki so v teku. Države članice bi morale, kadar je to primerno in če nacionalno pravo določa kazensko odgovornost za pravne osebe, v skladu z nacionalnim pravom to kazensko odgovornost razširiti na kršitvena dejanja, določena v tej direktivi. Ta direktiva državam članicam ne bi smela preprečevati objave končnih odločitev o odgovornosti ali sankcijah.

(19)

Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo lahko organi kazenskega pregona, pravosodni organi in drugi pristojni organi, ki so odgovorni za preiskovanje ali preganjanje kršitvenih dejanj iz te direktive, uporabljali učinkovita preiskovalna orodja. V skladu, med drugim, z načelom sorazmernosti bi morala biti uporaba takih orodij v skladu z nacionalnim pravom sorazmerna z naravo in resnostjo preiskovanega kršitvenega dejanja.

(20)

Ker ta direktiva določa minimalna pravila, lahko države članice sprejmejo ali ohranijo strožja pravila kazenskega prava v zvezi z zlorabo trga.

(21)

Države članice lahko na primer določijo, da je tržna manipulacija, kadar je storjena nepremišljeno ali iz hude malomarnosti, kaznivo dejanje.

(22)

Na podlagi obveznosti iz te direktive določene kazni za fizične osebe in sankcije za pravne osebe države članice niso izvzete iz obveznosti, da v nacionalnem pravu določijo upravne kazni in druge ukrepe za kršitvena dejanja, določena v Uredbi (EU) št. 596/2014, razen če se države članice odločijo, da v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014 v svojem nacionalnem pravu določijo le kazenske sankcije za takšne kršitve.

(23)

Področje uporabe te direktive je opredeljeno tako, da dopolnjuje in zagotavlja učinkovito izvajanje Uredbe (EU) št. 596/2014. Medtem ko bi bilo treba kršitvena dejanja kaznovati na podlagi te direktive, kadar so storjena namerno vsaj v resnih primerih, sankcije za kršitve Uredbe (EU) št. 596/2014 ne določajo, da je treba dokazati namero ali da morajo biti opredeljena kot resna. Države članice bi morale pri uporabi nacionalnega prava za prenos te direktive zagotoviti, da uvedba kazenskih sankcij za kršitvena dejanja v skladu s to direktivo in upravnih kazni v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014 ne vodi v kršenje načela ne bis in idem.

(24)

Brez poseganja v splošna pravila nacionalnega kazenskega prava o uporabi in izvrševanju izrekov kazni v skladu z dejanskimi okoliščinami v vsakem posameznem primeru bi morala biti uvedba sankcij sorazmerna, pri čemer se upošteva ustvarjeni dobiček ali preprečene izgube odgovornih oseb, pa tudi škodo, ki je posledica kršitvenega dejanja za druge osebe in po potrebi delovanju trgov ali širšemu gospodarstvu.

(25)

Ker cilja te direktive, in sicer zagotoviti razpoložljivost kazenskih sankcij vsaj za hudo zlorabo trga v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov te direktive lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(26)

Krepitev čezmejnih dejavnosti zahteva učinkovito in uspešno sodelovanje med nacionalnimi organi, ki so pristojni za preiskovanje in pregon kršitvenih dejanj v zvezi z zlorabo trga. Organizacija in pristojnosti teh nacionalnih organov v različnih državah članicah ne bi smeli ovirati njihovega sodelovanja.

(27)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), kakor so priznani v PEU. Zlasti bi bilo treba pri njeni uporabi ustrezno upoštevati pravico do varstva osebnih podatkov (člen 8), svobodo izražanja in obveščanja (člen 11), svobodo gospodarske pobude (člen 16), pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (člen 47), domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe (člen 48), načeli zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni (člen 49) ter pravico, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja ali kaznuje dvakrat (člen 50).

(28)

Države članice bi morale pri izvajanju te direktive zagotoviti procesne pravice osumljencev ali obtožencev v kazenskem postopku. Njihove obveznosti v skladu s to direktivo ne posegajo v njihove obveznosti na podlagi prava Unije o procesnih pravicah v kazenskih postopkih. V tej direktivi ni ničesar, s čimer bi se omejilo svobodo tiska ali svobodo izražanja v medijih, kolikor sta ti zajamčeni v Uniji in državah članicah, zlasti v skladu s členom 11 Listine in drugimi ustreznimi predpisi. To bi bilo treba poudariti zlasti kar zadeva razkritje notranjih informacij v skladu z določbami v tej direktivi o takem razkritju.

(29)

Brez poseganja v člen 4 Protokola (št. 21)o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen k PEU in Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(30)

V skladu s členi 1, 2, 3 in 4 Protokola (št. 21)o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen k PEU in PDEU, je Irska podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te direktive.

(31)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22)o stališču Danske, ki je priložen k PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(32)

Evropski nadzornik za varstvo podatkov je podal mnenje 10. februarja 2012 (6) –