Države članice zagotovijo, da pristojni organi ob upoštevanju velikosti, narave, obsega in kompleksnosti dejavnosti nadziranih institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje spremljajo ustreznost njihovih postopkov za ocenjevanje kreditnega tveganja, ocenijo uporabo sklicev na bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije, opredeljene v točki (b) člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (
7
), v njihovih naložbenih politikah in, kadar je primerno, spodbujajo k ublažitvi vpliva takih sklicev, zato da se zmanjša izključno in sistematično zanašanje na take bonitetne ocene.