|
+Člen 3 1. |
Člen 3 1.V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a)
„družba“ pomeni kar koli od naslednjega:
(i)
pravna oseba, ustanovljena kot ena od pravnih oblik iz prilog I in II k Direktivi 2013/34/EU;
(ii)
pravna oseba, ustanovljena v skladu s pravom tretje države v obliki, primerljivi s tistimi iz prilog I in II k Direktivi 2013/34/EU;
(iii)
regulirano finančno podjetje, ne glede na njegovo pravno obliko, ki je:
—
kreditna institucija, kakor je opredeljena v členu 4(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (
3
);
—
investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v členu 4(1), točka 1, Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (
4
);
—
upravitelj alternativnih investicijskih skladov (UAIS), kakor je opredeljen v členu 4(1), točka (b), Direktive 2011/61/EU, vključno z upraviteljem evropskih skladov tveganega kapitala (EuVECA) iz Uredbe (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (
5
), upraviteljem evropskih skladov za socialno podjetništvo (EuSEF) iz Uredbe (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (
6
) in upraviteljem evropskih dolgoročnih investicijskih skladov (ELTIF) v skladu z Uredbo (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta (
7
);
—
družba za upravljanje, kakor je opredeljena v členu 2(1), točka (b), Direktive 2009/65/ES;
—
zavarovalnica, kakor je opredeljena v členu 13, točka 1, Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (
8
);
—
pozavarovalnica, kakor je opredeljena v členu 13, točka 4, Direktive 2009/138/ES;
—
institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki spada na področje uporabe Direktive (EU) 2016/2341 v skladu s členom 2 navedene direktive, razen če se je država članica odločila, da navedene direktive v celoti ali delno ne bo uporabljala za te institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje v skladu s členom 5 navedene direktive;
—
centralna nasprotna stranka, kakor je opredeljena v členu 2, točka 1, Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (
9
);
—
centralna depotna družba, kakor je opredeljena v členu 2(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (
10
);
—
namenska družba zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je pridobila dovoljenje v skladu s členom 211 Direktive 2009/138/ES;
—
subjekt s posebnim namenom pri listinjenju, kakor je opredeljen v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta (
11
);
—
finančni holding, kakor je opredeljen v členu 4(1), točka 20, Uredbe (EU) št. 575/2013, zavarovalni holding, kakor je opredeljen v členu 212(1), točka (f), Direktive 2009/138/ES, ali mešani finančni holding, kakor je opredeljen v členu 212(1), točka (h), Direktive 2009/138/ES, ki je del zavarovalniške skupine, nad katero se izvaja nadzor na ravni skupine na podlagi člena 213 navedene direktive in ki ni izvzeta iz nadzora skupin na podlagi člena 214(2) Direktive 2009/138/ES;
—
plačilna institucija iz člena 1(1), točka (d), Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta (
12
);
—
institucija za izdajo elektronskega denarja, kakor je opredeljena v členu 2, točka 1, Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta (
13
);
—
ponudnik storitev množičnega financiranja, kakor je opredeljen v členu 2(1), točka (e), Uredbe (EU) 2020/1503 Evropskega parlamenta in Sveta (
14
);
—
ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, kakor je opredeljen v členu 3(1), točka 15, Uredbe (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta (
15
), kadar opravlja eno ali več storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot so opredeljene v členu 3(1), točka 16, navedene uredbe;
(b)
„škodljiv vpliv na okolje“ pomeni škodljiv vpliv na okolje, ki je posledica kršitve prepovedi in obveznosti iz dela I, oddelek 1, točki 15 in 16, ter dela II priloge k tej direktivi, ob upoštevanju nacionalne zakonodaje, povezane z določbami instrumentov iz navedenih točk;
(c)
„škodljiv vpliv na človekove pravice“ pomeni vpliv na osebe, ki je posledica:
(i)
zlorabe ene od človekovih pravic iz dela I, oddelek 1, priloge k tej direktivi, saj so te človekove pravice zapisane v mednarodnih instrumentih iz dela I, oddelek 2, priloge k tej direktivi;
(ii)
zlorabe človekove pravice, ki ni navedena v delu I, oddelek 2, priloge k tej direktivi, vendar je zapisana v instrumentih o človekovih pravicah iz dela I, oddelek 2, priloge k tej direktivi, če:
—
družba ali pravni subjekt lahko zlorabi človekovo pravico;
—
zloraba človekove pravice neposredno škoduje pravnim interesom, zaščitenim z instrumenti o človekovih pravicah iz dela I, oddelek 2, priloge k tej direktivi, in
—
bi družba lahko razumno predvidela tveganje, da bi bila taka človekova pravica lahko prizadeta, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera, vključno z naravo in obsegom poslovnih dejavnosti družbe in njene verige dejavnosti, značilnostmi gospodarskega sektorja ter geografskim in operativnim okvirom;
(d)
„škodljiv vpliv“ pomeni škodljiv vpliv na okolje ali škodljiv vpliv na človekove pravice;
(e)
„odvisna družba“ pomeni pravno osebo, kakor je opredeljena v členu 2, točka 10, Direktive 2013/34/EU, in pravno osebo, prek katere se izvaja dejavnost „odvisnega podjetja“, kakor je opredeljeno v členu 2(1), točka (f), Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 16 );
(f)
„poslovni partner“ pomeni subjekt,
(i)
s katerim ima družba trgovinski sporazum, povezan s poslovanjem, izdelki ali storitvami družbe, ali za katerega družba opravlja storitve na podlagi točke (g) („neposredni poslovni partner“) ali
(ii)
ki ni neposredni poslovni partner, vendar opravlja poslovne dejavnosti, povezane s poslovanjem, izdelki ali storitvami družbe („posredni poslovni partner“);
(g)
„veriga dejavnosti“ pomeni:
(i)
dejavnosti poslovnih partnerjev družbe, ki so višje v verigi, povezane s proizvodnjo blaga ali opravljanjem storitev s strani družbe, vključno z načrtovanjem, pridobivanjem, proizvodnjo, prevozom, skladiščenjem in dobavo surovin, izdelkov ali delov izdelkov ter razvojem izdelka ali storitve, in
(ii)
dejavnosti poslovnih partnerjev družbe, ki so nižje v verigi, povezane z distribucijo, prevozom in skladiščenjem izdelka te družbe, kadar poslovni partnerji izvajajo te dejavnosti za družbo ali v imenu družbe, z izjemo distribucije, prevoza in skladiščenja izdelka, za katerega velja nadzor izvoza na podlagi Uredbe (EU) 2021/821 ali nadzor izvoza orožja, streliva ali vojaških sredstev po odobritvi izvoza izdelka;
(h)
„preverjanje, ki ga opravi neodvisna tretja oseba“ pomeni preverjanje, ali družba oziroma deli njene verige dejavnosti izpolnjujejo zahteve glede človekovih pravic in okolja iz te direktive, opravi pa ga strokovnjak, ki je objektiven, popolnoma neodvisen od družbe, ni v nasprotju interesov in je brez zunanjih vplivov, ima izkušnje in kompetence na področjih okolja ali človekovih pravic glede na naravo škodljivega vpliva ter je odgovoren za kakovost in zanesljivost preverjanja;
(i)
„MSP“ pomeni mikro, malo ali srednje podjetje, ne glede na njegovo pravno obliko, ki ni del velike skupine, v skladu z opredelitvami teh pojmov v členu 3(1), (2), (3) in (7) Direktive 2013/34/EU;
(j)
„pobuda industrije ali večdeležniška pobuda“ pomeni kombinacijo prostovoljnih postopkov, orodij in mehanizmov skrbnega pregleda, ki jih razvijejo in nadzorujejo vlade, industrijska združenja, zainteresirane organizacije, vključno z organizacijami civilne družbe, ali skupine ali njihove kombinacije, pri katerih lahko družbe sodelujejo v podporo izvajanju obveznosti skrbnega pregleda;
(k)
„pooblaščeni zastopnik“ pomeni fizično ali pravno osebo s prebivališčem ali sedežem v Uniji, ki ima pooblastilo družbe v smislu točke (a)(ii), da deluje v njenem imenu v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti družbena podlagi te direktive;
(l)
„resni škodljiv vpliv“ pomeni škodljiv vpliv, ki je posebno velik po svoji naravi, kot je vpliv, ki predstavlja nevarnost za življenje, zdravje in svobodo ljudi, ali po svojem dosegu, obsegu ali nepopravljivosti ob upoštevanju njegove resnosti, vključno s številom posameznikov, ki so ali bodo morda prizadeti, obsegom, v katerem je ali bo morda poškodovano oziroma drugače prizadeto okolje, stopnjo nepopravljivosti in omejitve pri zmožnosti za vzpostavitev stanja, enakovrednega predhodnemu, za prizadete posameznike ali okolje, v razumnem časovnem obdobju;
(m)
„čisti prihodek“ pomeni:
(i)
„čisti prihodek“, kakor je opredeljen v členu 2, točka 5, Direktive 2013/34/EU, ali
(ii)
kadar družba uporablja mednarodne računovodske standarde, sprejete na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta ( 17 ), ali je družba v smislu točke (a)(ii), prihodek, kakor je opredeljen v okviru računovodskega poročanja ali v smislu tega okvira, na podlagi katerega se pripravijo računovodski izkazi družbe;
(n)
„deležniki“ pomeni zaposlene v družbi, zaposlene v njenih odvisnih družbah in njenih poslovnih partnerjih, njihove sindikate in predstavnike delavcev ter posameznike ali skupnosti, na pravice ali interese katerih neposredno vplivajo ali bi lahko neposredno vplivali izdelki, storitve in dejavnosti družbe, njenih odvisnih družb in poslovnih partnerjev, ter zakonite predstavnike teh posameznikov ali skupnosti;
(o)
„ustrezni ukrepi“ pomeni ukrepe, s katerimi se lahko dosežejo cilji skrbnega pregleda z učinkovitim obravnavanjem škodljivih vplivov, in sicer skladno s stopnjo resnosti in verjetnostjo škodljivega vpliva, ter ki so razumno na voljo družbi, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera, vključno z naravo in obsegom škodljivega vpliva in zadevnimi dejavniki tveganja;
(p)
„poslovni odnos“ pomeni odnos družbe s poslovnim partnerjem;
(q)
„obvladujoča družba“ pomeni družbo, ki ima pod nadzorom eno ali več odvisnih družb;
(r)
„končna obvladujoča družba“ pomeni obvladujočo družbo, ki neposredno ali posredno nadzoruje eno ali več odvisnih družb v skladu z merili iz člena 22(1) do (5) Direktive 2013/34/EU ter ni pod nadzorom druge družbe;
(s)
„skupina družb“ ali „skupina“ pomeni obvladujočo družbo in vse njene odvisne družbe;
(t)
„poprava škode“ pomeni vzpostavitev stanja prizadete osebe ali oseb, skupnosti ali okolja, ki je enako ali čim bližje stanju, v katerem bi bili, če do dejanskega škodljivega vpliva ne bi prišlo, sorazmerno z vključenostjo družbe v škodljiv vpliv, vključno s finančnim ali nefinančnim nadomestilom, ki ga družba zagotovi osebi ali osebam, ki jih je prizadel dejanski škodljiv vpliv, in po potrebi povračilom stroškov, ki so jih imeli javni organi za morebitne potrebne popravne ukrepe;
(u)
„dejavniki tveganja“ pomeni dejstva, razmere ali okoliščine, ki se nanašajo na resnost in verjetnost škodljivega vpliva, vključno z dejstvi, razmerami ali okoliščinami na ravni poslovnega partnerja, npr. ali poslovni partner ni družba, zajeta v tej direktivi ali drugi primerljivi zakonodaji o obveznem skrbnem pregledu glede trajnostnosti, na geografski in kontekstualni ravni, kot je raven preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj glede na vrsto škodljivega vpliva, ter na ravni sektorjev, poslovnih dejavnosti ter produktov in storitev;
(v)
„resnost škodljivega vpliva“ pomeni doseg, obseg ali nepopravljivost škodljivega vpliva ob upoštevanju njegove resnosti, vključno s številom posameznikov, ki so ali bodo morda prizadeti, obsegom, v katerem je ali bo morda poškodovano oziroma drugače prizadeto okolje, stopnjo nepopravljivosti in omejitve pri zmožnosti za vzpostavitev stanja, enakovrednega predhodnemu, za prizadete posameznike ali okolje, v razumnem časovnem obdobju. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|