|
+Člen 8 6. |
Člen 8 6.Kreditne institucije zagotovijo, da je valutna denominacija njihovih likvidnih sredstev usklajena z razporeditvijo njihovih neto likvidnostnih odlivov po valutah. Vendar lahko pristojni organi od kreditnih institucij po potrebi zahtevajo, da omejijo valutno neusklajenost z določitvijo limitov za delež neto likvidnostnih odlivov v določeni valuti, ki se lahko v stresnem obdobju pokrije z deležem likvidnih sredstev, ki niso denominirana v navedeni valuti. Taka omejitev se lahko uporablja samo za valuto poročanja ali valuto, za katero velja ločeno poročanje v skladu s členom 415(2) Uredbe (EU) št. 575/2013. Pri določanju stopnje morebitne omejitve glede valutne neusklajenosti, ki se lahko uporablja v skladu s tem odstavkom, pristojni organi upoštevajo vsaj:
(a)
ali ima kreditna institucija zmožnost, da:
(i)
uporabi likvidna sredstva za ustvarjanje likvidnosti v valuti in jurisdikciji, iz katere izhajajo neto likvidnostni odlivi;
(ii)
izvede valutne zamenjave in zbere finančna sredstva na trgih tujih valut v stresnih pogojih, ki so skladni s stresnim obdobjem, ki traja 30 koledarskih dni, iz člena 4;
(iii)
prenese likvidnostni presežek iz ene valute v drugo ter med jurisdikcijami in pravnimi osebami znotraj njene skupine v stresnih pogojih, ki so skladni s stresnim obdobjem, ki traja 30 koledarskih dni, iz člena 4;
(b)
učinek nenadnih, negativnih gibanj menjalnega tečaja na obstoječe pozicije z valutno neusklajenostjo in učinkovitost vseh vzpostavljenih varovanj pred tveganjem v tuji valuti. Za vse omejitve valutne neusklajenosti, naložene v skladu s tem odstavkom, se šteje, da pomenijo posebno zahtevo glede likvidnosti iz člena 105 Direktive 2013/36/EU. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|