Člen 2 Opredelitev pojmov

„energetska infrastruktura“ pomeni vse objekte ali pripadajoče naprave, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture, ki se nahaja v Uniji ali povezuje Unijo z eno ali več tretjimi državami;

„ozko grlo v energetski infrastrukturi“ pomeni omejitev fizičnih tokov v energetskem sistemu zaradi nezadostne prenosne zmogljivosti, kar med drugim vključuje tudi odsotnost infrastrukture;

„celovita odločitev“ pomeni odločitev ali niz odločitev organa ali organov države članice, razen odločitev sodišč, na podlagi katerih se ugotovi, ali je predlagatelju projekta dovoljena gradnja energetske infrastrukture za izvedbo projekta skupnega interesa ali projekta vzajemnega interesa, tako da lahko začne ali naroči in začne potrebna gradbena dela (faza „pripravljeno za gradnjo“) brez poseganja v morebitno odločitev v upravnem pritožbenem postopku;

„projekt“ pomeni enega ali več vodov, cevovodov, objektov, opreme ali inštalacij, ki spadajo v kategorije energetske infrastrukture iz Priloge II;

„projekt skupnega interesa“ pomeni projekt, ki je nujen za izvajanje prednostnih koridorjev in območij energetske infrastrukture iz Priloge I in ki je na seznamu Unije;

„projekt vzajemnega interesa“ pomeni projekt, ki ga predlaga Unija v sodelovanju s tretjimi državami na podlagi pisem podpore vlad neposredno prizadetih tretjih držav ali drugih nezavezujočih dogovorov in ki spada v eno od kategorij energetske infrastrukture iz točke 1(a) ali (f), točke 3(a) ali točke 5(a) ali (c) Priloge II, prispeva k energetskim in podnebnim ciljem Unije za leto 2030 in njenemu cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter je na seznamu Unije;

„konkurirajoči projekti“ pomeni projekte, ki v celoti ali delno obravnavajo isto ugotovljeno infrastrukturno vrzel ali regionalno infrastrukturno potrebo;

„predlagatelj projekta“ pomeni eno od naslednjega:

„pametno omrežje električne energije“ pomeni omrežje električne energije, tudi na otokih, ki niso povezani ali niso dovolj povezani z vseevropskimi energetskimi omrežji, v katerem je omogočeno stroškovno učinkovito povezovanje in aktivni nadzor nad ravnanjem in ukrepi vseh z njim povezanih uporabnikov, vključno s proizvajalci, odjemalci in proizvajalci-odjemalci, da se zagotovi gospodarsko učinkovit in trajnosten elektroenergetski sistem z nizkimi izgubami in visoko stopnjo vključevanja obnovljivih virov energije, zanesljivosti oskrbe in varnosti, in v katerem lahko upravljavec omrežja digitalno spremlja dejanja nanj priključenih uporabnikov ter informacijske in komunikacijske tehnologije za komunikacijo s povezanimi upravljavci omrežij, proizvajalci, objekti za shranjevanje energije ter potrošniki ali proizvajalci-odjemalci, da bi prenašal in distribuiral električno energijo na trajnosten, stroškovno učinkovit in varen način;

„pametno plinsko omrežje“ pomeni plinsko omrežje, v katerega se z uporabo inovativnih in digitalnih rešitev stroškovno učinkovito vključujejo različni viri nizkoogljičnega in zlasti obnovljivega plina v skladu s potrebami odjemalcev in zahtevami glede kakovosti plina, da bi se zmanjšal ogljični odtis z njim povezane porabe plina, omogočil večji delež obnovljivih in nizkoogljičnih plinov ter ustvarile povezave z drugimi nosilci energije in sektorji, tudi s tem povezano fizično nadgradnjo, če je nepogrešljiva za delovanje opreme in naprav za vključevanje nizkoogljičnih plinov in zlasti obnovljivih plinov;

„zadevni organ“ pomeni organ, ki je na podlagi nacionalnega prava pristojen za izdajo raznih dovoljenj ali odobritev v zvezi z načrtovanjem, zasnovo in gradnjo nepremičnih sredstev, tudi energetske infrastrukture;

„nacionalni regulativni organ“ pomeni nacionalni regulativni organ, imenovan v skladu s členom 39(1) Direktive 2009/73/ES, ali regulativni organ na nacionalni ravni, imenovan v skladu s členom 57 Direktive (EU) 2019/944;

„ustrezni nacionalni regulativni organ“ pomeni nacionalni regulativni organ v državah članicah, ki so gostiteljice projektov, in državah članicah, v katerih ima projekt znaten pozitiven učinek;

„dela“ pomeni nakup, dobavo in uporabo sestavnih elementov, sistemov in storitev vključno s programsko opremo, izvajanje razvoja, spremembe namena ter aktivnosti gradnje in montaže projekta, tehnično potrditev montaže ter začetek uporabe projekta;

„študije“ pomeni dejavnosti, potrebne za pripravo projekta na izvajanje, kot so pripravljalne študije, investicijska in druga dokumentacija, študije v zvezi z ocenjevanjem, preizkusi in potrjevanjem, tudi programske opreme, ter vse druge ukrepe za tehnično podporo, vključno s pripravljalnimi deli, potrebnimi za opredelitev in razvoj projekta ter odločanje o njegovem financiranju, kot so raziskovalne dejavnosti na zadevnih lokacijah ter priprava finančnega svežnja;

„začetek obratovanja“ pomeni vsa dejanja, ki so potrebna za začetek delovanja projekta po tem, ko je bil ta zgrajen;

„sredstva, namenjena vodiku“ pomeni infrastrukturo, ki je pripravljena za uporabo čistega vodika brez nadaljnjih prilagoditvenih del, vključno s cevovodnimi omrežji ali objekti za skladiščenje, ki so bodisi na novo zgrajeni bodisi jim je bila spremenjena namembnost z zemeljskega plina ali oboje;

„sprememba namena“ pomeni tehnično nadgradnjo ali spremembo že obstoječe infrastrukture za zemeljski plin, s katero se zagotovi, da je namenjena uporabi čistega vodika;

„prilagajanje podnebnim spremembam“ pomeni proces, ki zagotavlja, da je z oceno ranljivosti zaradi podnebnih sprememb in oceno tveganja, in tudi s pomočjo ustreznih ukrepov za prilagoditev, dosežena odpornost energetske infrastrukture na morebitne škodljive učinke podnebnih sprememb.