1. Države članice zagotovijo, da organi za reševanje, nadzorni organi in pristojna ministrstva izmenjajo zaupne informacije, vključno s preventivnimi načrti sanacije, z zadevnimi organi tretjih držav, samo če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
(a)
|
za organe teh tretjih držav veljajo zahteve in standardi glede varovanja poslovnih skrivnosti, ki po mnenju zadevnih organov veljajo vsaj za enakovredne tistim iz člena 66;
|
|
(b)
|
informacije so potrebne, da lahko zadevni organi tretje države v okviru nacionalnega prava opravljajo svoje funkcije reševanja, ki so primerljive s tistimi iz te direktive, in se ob upoštevanju točke (a) ne uporabljajo za druge namene.
|
Za namene točke (a) v primeru, da se izmenjava informacij nanaša na osebne podatke, obdelavo in posredovanje teh podatkov organom tretje države ureja veljavno pravo Unije in nacionalno pravo o varstvu podatkov.