UREDBA SVETA (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko

(1)

Unija je v zadnjih desetletjih znatno napredovala pri vzpostavljanju notranjega trga bančnih storitev. Zato imajo v mnogih državah članicah bančne skupine s sedežem v drugih državah članicah pomemben tržni delež, kreditne institucije pa so svoje dejavnosti geografsko razpršile tako v euroobmočju kot v državah članicah, ki niso v njem.

(2)

Sedanja finančna in gospodarska kriza je pokazala, da razdrobljenost finančnega sektorja lahko ogrozi celovitost enotne valute in notranjega trga. Zato je bistvenega pomena, da se s poglobitvijo integracije bančnega nadzora Unija okrepi, da se ponovno vzpostavi finančna stabilnost in se položijo temelji za gospodarsko okrevanje.

(3)

Ohranjanje in krepitev notranjega trga bančnih storitev je bistvenega pomena za spodbujanje gospodarske rasti v Uniji in zadostnega financiranja realnega gospodarstva. To pa se kaže kot vedno bolj težavno. Dejstva kažejo, da se povezovanje bančnih trgov v Uniji ustavlja.

(4)

Obenem morajo nadzorni organi poleg tega, da se sprejme okrepljeni regulativni okvir Unije, okrepiti nadzorniške preglede, da bi upoštevali izkušnje iz finančne krize v zadnjih letih, in biti sposobni nadzorovati izjemno zapletene ter med sabo povezane trge in institucije.

(5)

Nadzor nad posameznimi kreditnimi institucijami v Uniji je večinoma ostaja v nacionalni pristojnosti. Usklajevanje med nadzornimi organi je sicer zelo pomembno, vendar je kriza pokazala, da usklajevanje ne zadostuje, še zlasti ne v kontekstu enotne valute. Da bi ohranili finančno stabilnost v Uniji in okrepili pozitivne učinke povezovanja trgov na rast in blaginjo, bi bilo torej treba okrepiti integracijo odgovornosti za nadzor. To je še zlasti pomembno z vidika zagotavljanja nemotenega in temeljitega pregleda nad celotno bančno skupino in njenim stanjem, prav tako bi to zmanjšalo nevarnost različnih razlag in protislovnih si odločitev na ravni posameznih subjektov.

(6)

Stabilnost kreditnih institucij je v mnogih primerih še vedno tesno povezana z državo članico, v kateri imajo sedež. Dvomi o vzdržnosti javnega dolga, obetih za gospodarsko rast in sposobnostih preživetja kreditnih institucij ustvarjajo negativne tržne trende, ki se medsebojno krepijo. To lahko ogrozi sposobnost preživetja nekaterih kreditnih institucij in stabilnost finančnega sistema v euroobmočju in Uniji v celoti ter bistveno obremeni že tako javne finance zadevnih držav članic.

(7)

Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ki je bil ustanovljen leta 2011 z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) (1), in Evropski sistem finančnega nadzora (ESFS), ustanovljen s členom 2 navedene uredbe, členom 2 Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (2) (EIOPA) in členom 2 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (3) (ESMA), sta bistveno izboljšala sodelovanje bančnih nadzornikov v Uniji. EBA znatno prispeva k oblikovanju enotnih pravil za finančne storitve v Uniji in je ključnega pomena pri doslednem izvajanju dokapitalizacije pomembnejših kreditnih institucij v Uniji v skladu z dogovorom vrha euroobmočja z dne 26. oktobra 2011, skladno s smernicami in pogoji za državno pomoč, ki jih je sprejela Komisija.

(8)

Evropski parlament je večkrat pozval, naj bo za nekatere naloge nadzora nad finančnimi institucijami neposredno odgovoren evropski organ: prvič je to storil v resoluciji z dne 13. aprila 2000 glede sporočila Komisije „Izvajanje okvira za finančne trge: akcijski načrt (4) in v resoluciji z dne 21. novembra 2002 o pravilih bonitetnega nadzora v Evropski uniji (5).

(9)

Evropski svet je v sklepih z dne 29. junija 2012 pozval predsednika Evropskega sveta, naj oblikuje časovni načrt za vzpostavitev resnične ekonomske in monetarne unije. Istega dne je bilo na vrhu euroobmočja izpostavljeno, da bi ob vzpostavitvi učinkovitega enotnega mehanizma nadzora za banke v euroobmočju, v katerega bi bila vključena Evropska centralna banka (ECB), Evropski mehanizem za stabilnost (EMS) lahko neposredno dokapitaliziral banke po postopku rednega odločanja, kar bi bilo odvisno od ustreznih pogojev, vključno z upoštevanjem pravil o državni pomoči.

(10)

Evropski svet je na zasedanju 19. oktobra 2012 ugotovil, da bi poglabljanje ekonomske in monetarne unije moralo izhajati iz institucionalnega in pravnega okvira Unije, njegova značilnost pa bi morali biti tudi odprtost in preglednost v razmerju do držav članic, katerih valuta ni euro, ter spoštovanje celovitosti notranjega trga. Integrirani finančni okvir bo imel enotni mehanizem nadzora, ki bo, kolikor bo mogoče, odprt do vseh držav članic, ki bi želele sodelovati.

(11)

Zato bi bilo treba v Uniji ustanoviti bančno unijo, ki bi temeljila na celovitih in podrobnih enotnih pravilih za finančne storitve za notranji trg kot celoto, sestavljali pa bi jo enotni mehanizem nadzora in novi okviri za jamstva za vloge in reševanje. Zaradi tesne povezanosti in soodvisnosti držav članic, katerih valuta je euro, bi morala bančna unija zajemati vsaj vse države članice euroobmočja. Da bi ohranili in utrdili notranji trg, bi morala biti bančna unija, kolikor je to institucionalno mogoče, odprta tudi za sodelovanje drugih držav članic.

(12)

Kot prvi korak k bančni uniji bi moral enotni mehanizem nadzora zagotavljati, da se politika Unije, ki se nanaša na bonitetni nadzor kreditnih institucij, izvaja usklajeno in učinkovito, da se enotna pravila za finančne storitve uporabljajo enako za kreditne institucije v vseh zadevnih državah članicah ter da so te kreditne institucije predmet nadzora najvišje kakovosti, ki ga ne ovirajo drugi pomisleki, ki niso bonitetne narave. Predvsem bi moral enotni mehanizem nadzora (EMN) biti združljiv z delovanjem notranjega trga finančnih storitev in prostim pretokom kapitala. Enotni mehanizem nadzora je podlaga za naslednje korake v smeri bančne unije. To je odraz načela, da bo EMS, ko bo učinkovit enotni mehanizem nadzora vzpostavljen, imel možnost neposredne dokapitalizacije bank na podlagi redne odločitve. Evropski svet je v sklepih z zasedanja 13. in 14. decembra 2012 zapisal, da „ko bo bančni nadzor dejansko prenesen na enotni mehanizem nadzora, bo potreben enoten mehanizem za reševanje, ki bo imel potrebna pooblastila za zagotovitev, da bo mogoče z ustreznimi orodji reševati katero koli banko v sodelujočih državah članicah“, in da „bi enotni mehanizem za reševanje moral temeljiti na prispevkih finančnega sektorja ter vključevati ustrezno in učinkovito skupno varovalno ureditev“.

(13)

ECB je kot centralna banka euroobmočja z obsežnim strokovnim znanjem na področju makroekonomske in finančne stabilnosti primerna za izvajanje jasno opredeljenih nadzorniških nalog s poudarkom na zaščiti stabilnosti finančnega sistema Unije. V mnogih državah članicah so za nadzor nad bankami že dejansko odgovorne prav centralne banke. Zato bi bilo treba na ECB prenesti posebne naloge glede politik, ki se nanašajo na nadzor kreditnih institucij v sodelujočih državah članicah.

(14)

ECB in pristojni organi držav članic, ki niso sodelujoče države članice (v nadaljnjem besedilu: nesodelujoče države članice) naj bi sklenili sporazum o sodelovanju, v katerem je na splošno opisano, kako bodo med seboj sodelovali pri opravljanju nadzorniških nalog na podlagi prava Unije v zvezi s finančnimi institucijami, opredeljenimi v tej uredbi. Sporazum o sodelovanju bi lahko med drugim razjasnil postopek posvetovanja v zvezi z odločitvami ECB, ki učinkujejo na podrejene družbe ali podružnice v nesodelujoči državi članici, katerih nadrejena oseba ima sedež v sodelujoči državi članici, in sodelovanje v izrednih razmerah, vključno z mehanizmi zgodnjega opozarjanja v skladu s postopki, določenimi v upoštevnem pravu Unije. Sporazum o sodelovanju se redno pregleduje.

(15)

Na ECB bi bilo treba prenesti tiste posebne nadzorniške naloge, ki so ključnega pomena za zagotovitev usklajenega in učinkovitega izvajanja politike Unije, ki se nanaša na bonitetni nadzor kreditnih institucij, medtem ko bi druge naloge morale ostati v pristojnosti nacionalnih organov. Naloge ECB bi morale vključevati ukrepe za doseganje makrobonitetne stabilnosti, ob upoštevanju posebne ureditve, ki bi odražala vlogo nacionalnih organov.

(16)

Varnost in trdnost velikih kreditnih institucij sta bistvenega pomena za zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema, vendar nedavne izkušnje kažejo, da lahko tudi manjše kreditne institucije ogrozijo finančno stabilnost. Zato bi bilo treba ECB omogočiti, da nadzorniške naloge opravlja glede vseh kreditnih institucij, ki so pridobile dovoljenje v sodelujočih državah članicah, ter pri vseh podružnicah s sedežem v sodelujočih državah članicah.

(17)

ECB bi morala pri izvajanju nalog, ki se prenesejo nanjo brez poseganja v cilj zagotavljanja varnosti in trdnosti kreditnih institucij v celoti upoštevati raznolikost kreditnih institucij ter njihovo velikost in poslovne modele, pa tudi sistemske koristi, ki jih prinaša raznolikost bančništva Unije.

(18)

Izvajanje nalog ECB bi še zlasti moralo prispevati k doseganju tega, da bodo kreditne institucije v celoti internalizirale vse stroške, ki nastanejo z njihovimi dejavnostmi, v izogib moralnemu tveganju in iz njega izhajajočemu pretiranemu prevzemanju tveganja. Pri tem bi bilo treba v celoti upoštevati makroekonomske razmere v državah članicah, še zlasti stabilnost ponudbe posojil in podpore proizvodnim dejavnostim za gospodarstvo nasploh.

(19)

Te uredbe ni v ničemer mogoče razlagati, kot da spreminja računovodski okvir, ki se uporablja na podlagi drugih aktov Unije in nacionalnega prava.

(20)

Izdaja predhodnega dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti kreditnih institucij je eden od ključnih bonitetnih načinov, s katerim se zagotovi, da te dejavnosti izvajajo zgolj subjekti, ki imajo trdne ekonomske temelje, so organizirani tako, da se lahko soočajo s tveganji, specifičnimi za sprejemanje vlog in dajanje kreditov, ter imajo primerno vodstvo. ECB bi zato morala biti zadolžena za izdajanje dovoljenj kreditnim institucijam, ki se ustanovijo v sodelujoči državi članici, in odgovorna za njihov odvzem, ob upoštevanju posebne ureditve, ki bi odražala vlogo nacionalnih organov.

(21)

Poleg pogojev, ki jih za izdajo dovoljenj kreditnim institucijam in za odvzem takšnih dovoljenj določa pravo Unije, lahko države članice trenutno določajo dodatne pogoje za izdajo dovoljenj in za njihov odvzem. ECB bi zato morala svoje naloge v zvezi z izdajanjem dovoljenj kreditnim institucijam in v zvezi z odvzemanjem dovoljenj v primeru kršitev nacionalnega prava opravljati na predlog zadevnega pristojnega nacionalnega organa, ki ocenjuje izpolnjevanje zadevnih pogojev, opredeljenih v nacionalnem pravu.

(22)

Ocena primernosti vsakega novega lastnika pred nakupom znatnega deleža v kreditni instituciji je nepogrešljivo orodje za zagotavljanje stalne ustreznosti in finančne stabilnosti lastnikov kreditnih institucij. ECB je kot institucija Unije primerna za izvajanje takšnega ocenjevanja, ne da bi se s tem po nepotrebnem omejeval notranji trg. ECB bi morala biti zadolžena za ocenjevanje pridobitve in odsvojitve znatnih deležev v kreditnih institucijah, razen v okviru reševanja bank.

(23)

Predpogoj za bonitetno trdnost kreditnih institucij je upoštevanje pravil Unije, ki od kreditnih institucij zahtevajo, da imajo v lasti določeno raven kapitala za zaščito pred tveganji, ki so neločljivo povezana z njihovimi dejavnostmi, omejijo izpostavljenost do posameznih nasprotnih strank, javno razkrivajo informacije o svojem finančnem stanju, razpolagajo z zadostnimi likvidnimi sredstvi za zoperstavljanje stresnim tržnim razmeram in omejujejo finančni vzvod. ECB bi morala biti zadolžena za zagotavljanje ravnanja, skladnega s temi pravili, zlasti tudi kar zadeva izdajanje soglasij, dovoljenj, odstopanj ali izjem, predvidenih v sklopu teh pravil.

(24)

Dodatni kapitalski blažilniki, vključno z varovalnim kapitalskim blažilnikom, proticikličnim kapitalskim blažilnikom, ki zagotavlja, da kreditne institucije v obdobjih gospodarske rasti zberejo zadostno kapitalsko osnovo, da lahko pokrijejo izgubo v obdobjih stresnih razmer, blažilniki za globalne in druge sistemsko pomembne institucije ter drugi ukrepi, namenjeni obvladovanju sistemskih ali makrobonitetnih tveganj, so ključna bonitetna orodja. Če pristojni nacionalni organi ali imenovani nacionalni organi uvedejo takšne ukrepe, bi morala biti ECB o tem ustrezno uradno obveščena, da se zagotovi popolno usklajevanje. Po potrebi bi morala ECB imeti tudi možnost, da uvede strožje zahteve in ukrepe, pri čemer bi morala tesno sodelovati z nacionalnimi organi. Določbe te uredbe, ki zadevajo ukrepe za obvladovanje sistemskih ali makrobonitetnih tveganj, ne posegajo v morebitne usklajevalne postopke iz drugih pravnih aktov Unije. Pristojni nacionalni organi ali imenovani nacionalni organi in ECB spoštujejo morebitne usklajevalne postopke iz teh aktov, potem ko so ravnali po postopkih, določenih v tej uredbi.

(25)

Varnost in trdnost kreditne institucije sta odvisni tudi od dodelitve zadostnega notranjega kapitala, ob upoštevanju tveganj, ki bi jim lahko bila institucija izpostavljena, ter od razpoložljivosti ustreznih notranjih organizacijskih struktur in ureditev korporativnega upravljanja. ECB bi zato morala uveljavljati zahteve, s katerimi bi zagotovili, da so kreditne institucije v sodelujočih državah članicah uvedle stabilno ureditev, procese in mehanizme upravljanja, vključno s strategijami in postopki za ocenjevanje in ohranjanje ustreznosti notranjega kapitala. V primeru pomanjkljivosti bi morala naložiti tudi primerne ukrepe, vključno s posebnimi dodatnimi kapitalskimi zahtevami, posebnimi zahtevami glede razkritja in posebnimi zahtevami glede likvidnosti.

(26)

Tveganja za varnost in trdnost kreditne institucije se lahko pojavljajo tako na ravni posamezne kreditne institucije kot na ravni bančne skupine ali finančnega konglomerata. Za zagotavljanje varnosti in trdnosti kreditnih institucij je treba predvideti posebne nadzorne ureditve, ki ta tveganja zmanjšujejo. Poleg nadzora posameznih kreditnih institucij bi morale naloge ECB vključevati konsolidirani nadzor, dopolnilni nadzor, nadzor finančnih holdingov in nadzor mešanih finančnih holdingov, ne pa tudi nadzora zavarovalnic.

(27)

Za ohranjanje finančne stabilnosti, je treba proti slabšanju finančnega in gospodarskega stanja institucije posredovati v čim zgodnejši fazi. ECB bi morala izvajati ukrepe za zgodnje posredovanje, določene v upoštevnem pravu Unije. Svoje ukrepe za zgodnje posredovanje pa bi morala usklajevati z ustreznimi organi za reševanje. Dokler bodo za reševanje kreditnih institucij pristojni nacionalni organi, bi se ECB z zadevnimi pristojnimi organi morala tudi ustrezno usklajevati in tako doseči skupno razumevanje odgovornosti vsakega od njih v primeru kriz, zlasti v povezavi s čezmejnimi skupinami za krizno upravljanje in bodočimi kolegiji za reševanje, ustanovljenimi v ta namen.

(28)

Nadzorniške naloge, ki se ne prenesejo na ECB, bi morale ostati v pristojnosti nacionalnih organov. Te naloge bi morale vključevati pooblastilo za prejemanje uradnih obvestil od kreditnih institucij v zvezi s pravico do ustanavljanja in svobodnega opravljanja storitev, pooblastilo za nadzor organov, ki niso zajeti v opredelitvi kreditnih institucij iz prava Unije, vendar se v skladu z nacionalnim pravom nadzirajo kot kreditne institucije, pooblastilo za nadzor kreditnih institucij iz tretjih držav, ki ustanovijo podružnico ali opravljajo čezmejne storitve v Uniji, pooblastilo za nadzor plačilnih storitev ter pooblastilo za izvajanje tekočih preverjanj kreditnih institucij in opravljanje funkcije organov, pristojnih za kreditne institucije, v zvezi s trgi finančnih instrumentov in v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ter v zvezi z varstvom potrošnikov.

(29)

ECB bi morala po potrebi v celoti sodelovati z nacionalnimi organi, ki so pristojni za zagotavljanje visoke ravni varstva potrošnikov in preprečevanje pranja denarja.

(30)

ECB bi morala naloge, ki se nanjo prenesejo, izvajati z namenom zagotavljanja varnosti in trdnosti kreditnih institucij, stabilnosti finančnega sistema Unije in posameznih sodelujočih držav članic ter enotnosti in celovitosti notranjega trga, s čimer bi zagotavljala tudi varstvo vlagateljev in izboljšala delovanje notranjega trga, v skladu z enotnimi pravili za finančne storitve v Uniji. Še zlasti bi morala ECB ustrezno upoštevati načeli enakosti in nediskriminacije.

(31)

Prenos nadzorniških nalog na ECB bi moral biti skladen z ESFS ter z njegovim temeljnim ciljem oblikovati enotna pravila in okrepiti zbliževanje nadzorniških praks na celotnem ozemlju Unije. Sodelovanje med bančnimi nadzorniki ter nadzorniki za zavarovalniške trge in trge vrednostnih papirjev je pomembno pri obravnavanju vprašanj skupnega interesa in zagotavljanju ustreznega nadzora kreditnih institucij, ki delujejo tudi v sektorju zavarovalništva in vrednostnih papirjev. Zato bi od ECB morali zahtevati, naj v okviru ESFS tesno sodeluje z EBA, ESMA ter EIOPA, kakor tudi z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) in drugimi organi, ki so del ESFS. ECB bi morala svoje naloge izvajati v skladu z določbami te uredbe ter brez poseganja v pristojnosti in naloge drugih akterjev znotraj ESFS. Obenem bi od nje morali zahtevati, naj sodeluje z zadevnimi organi za reševanje in instrumenti, s katerimi se financira neposredna ali posredna javna finančna pomoč.

(32)

ECB bi morala svoje naloge opravljati v skladu z upoštevnim pravom Unije, vključno s celotnim primarnim in sekundarnim pravom Unije, odločitvami Komisije na področju državnih pomoči, pravili o konkurenci in nadzoru koncentracij ter enotnimi pravili, ki veljajo za vse države članice. EBA je zadolžen, da pripravlja osnutke tehničnih standardov ter smernice in priporočila, da bi zagotovili zbližanje nadzora in skladnost rezultatov nadzora v Uniji. ECB ne bi smela opravljati teh nalog namesto EBA in bi torej morala pooblastila za sprejemanje uredb izvajati v skladu s členom 132 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in z akti Unije, ki jih sprejme Komisija na podlagi osnutkov EBA, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(33)

ECB bi z organi, pristojnimi za trge finančnih instrumentov, po potrebi morala sklepati sporazume o sodelovanju, v katerih bi bilo na splošno opisano, kako bodo med seboj sodelovali pri opravljanju nadzorniških nalog na podlagi prava Unije v zvezi s finančnimi institucijami, navedenimi v tej uredbi. Takšni sporazumi bi morali biti dostopni Evropskemu parlamentu, Svetu in pristojnim organom vseh držav članic.

(34)

ECB bi morala za izvajanje nalog in izvrševanje nadzorniških pooblastil uporabljati materialna pravila v zvezi z bonitetnim nadzorom nad kreditnimi institucijami. Ta pravila sestavlja upoštevno pravo Unije, zlasti uredbe, ki se neposredno uporabljajo, ali direktive, na primer tiste o kapitalskih zahtevah za kreditne institucije in o finančnih konglomeratih. V primerih, ko so materialna pravila v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij zapisana v direktivah, bi ECB morala uporabljati nacionalno zakonodajo, s katero so bile te direktive prenesene. V primerih, ko gre pri upoštevnem pravu Unije za uredbe, in na področjih, na katerih zadevne uredbe na dan začetka veljavnosti te uredbe državam članicam izrecno ponujajo različne možnosti, bi ECB prav tako morala uporabljati nacionalno zakonodajo, s katero se izvršujejo take možnosti. Te možnosti bi bilo treba razlagati tako, da ne vključujejo možnosti, ki so na voljo le pristojnim ali imenovanim organom. To ne posega v načelo primarnosti prava Unije. Iz tega sledi, da bi morala ECB pri sprejemanju smernic ali priporočil in odločitev izhajati iz upoštevnega zavezujočega prava Unije in ravnati v skladu z njim.

(35)

V okviru obsega nalog, ki se prenesejo na ECB, nacionalno pravo pristojnim nacionalnim organom daje določena pooblastila, ki se trenutno s pravom Unije ne zahtevajo, vključno z nekaterimi pooblastili za zgodnje posredovanje in preventivno ukrepanje. ECB bi morala imeti možnost od nacionalnih organov v sodelujočih državah članicah zahtevati, naj uporabijo ta pooblastila, da bi zagotovili celovit in učinkovit nadzor v okviru EMN.

(36)

Za zagotavljanje, da kreditne institucije, finančni holdingi in mešani finančni holdingi spoštujejo nadzorna pravila in nadzorniške odločitve, bi bilo treba v primeru kršitve naložiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni. V skladu s členom 132(3) PDEU in Uredbo Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (6) ima ECB pravico naložiti globe ali periodične denarne kazni družbam, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz njenih uredb in sklepov. Da bi ECB lahko učinkovito opravljala svoje naloge v zvezi z uveljavljanjem nadzornih pravil iz prava Unije, ki se uporablja neposredno, bi morala imeti tudi pooblastila za nalaganje denarnih kazni kreditnim institucijam, finančnim holdingom in mešanim finančnim holdingom, ki ta pravila prekršijo. Nacionalnim organom bi moralo biti še naprej omogočeno, da naložijo kazni v primeru neizpolnjevanja obveznosti iz nacionalnega prava, s katerim se prenesejo direktive Unije. Če ECB meni, da bi bilo z vidika izpolnjevanja njenih nalog primerno, da se za takšne kršitve naložijo kazni, bi morala imeti možnost, da v ta namen zadevo predloži pristojnim nacionalnim organom.

(37)

Nacionalni nadzorni organi imajo obsežno strokovno znanje, pridobljeno z dolgoletnimi izkušnjami, na področju nadzora kreditnih institucij na svojem ozemlju ter njihovih gospodarskih, organizacijskih in kulturnih posebnosti. V ta namen so vzpostavili ekipe, ki jih sestavlja številno, predano in visoko usposobljeno osebje. Da bi zagotovili visokokakovosten nadzor po celi Uniji, bi morali biti pristojni nacionalni organi zadolženi za pomoč ECB pri pripravi in izvajanju vsakršnih aktov v zvezi z opravljanjem njenih nadzorniških nalog. V tem okviru bi bilo treba predvsem nenehno in vsakodnevno ocenjevati stanje kreditnih institucij ter izvajati s tem povezana preverjanja na kraju samem.

(38)

Merila iz te uredbe za opredelitev institucij, ki so manj pomembne, bi se morala uporabljati na najvišji ravni konsolidacije v sodelujočih državah članicah na podlagi konsolidiranih podatkov. Kadar ECB naloge, ki so nanjo prenesene s to uredbo, opravlja v zvezi s skupino kreditnih institucij, ki na konsolidirani podlagi ni manj pomembna, bi morala te naloge za skupino kreditnih institucij opravljati na konsolidirani podlagi, za podrejene bančne družbe in podružnice te skupine s sedežem v sodelujočih državah članicah pa na posamični podlagi.

(39)

Merila iz te uredbe za opredelitev institucij, ki so manj pomembne, bi morali natančneje opredeliti v okviru, ki ga sprejme in objavi ECB po posvetovanju z nacionalnimi pristojnimi organi. ECB bi morala na tej podlagi biti odgovorna za uporabo zadevnih meril in s svojimi izračuni preverjati, ali so izpolnjena. Ko bi ECB zahtevala informacije za namene svojih izračunov, to institucij ne bi smelo siliti v uporabo drugačnih računovodskih okvirov od tistih, ki jih morajo uporabljati na podlagi drugih aktov Unije in nacionalnega prava.

(40)

Ocene, ali kreditna institucija velja za pomembno ali manj pomembno, na splošno ne bi smeli spreminjati pogosteje kot enkrat v 12 mesecih, razen če bi v zadevnih bančnih skupinah prišlo do strukturnih sprememb, kot so na primer združitve oziroma odsvojitve.

(41)

Ko bi ECB na podlagi uradnega obvestila pristojnega nacionalnega organa ugotavljala, ali je posamezna institucija zelo pomembna za domače gospodarstvo in bi jo zato morala nadzirati ECB, bi morala upoštevati vse relevantne okoliščine, tudi kar zadeva enakost konkurenčnih pogojev.

(42)

V zvezi z nadzorom čezmejnih kreditnih institucij, ki delujejo tako v euroobmočju kot zunaj njega, bi ECB morala tesno sodelovati s pristojnimi organi v nesodelujočih državah članicah. Temu ustrezno bi za ECB kot pristojni organ morale veljati s tem povezane obveznosti glede sodelovanja in izmenjave informacij v skladu s pravom Unije in bi morala v celoti sodelovati v kolegijih nadzornikov. To, da nadzorniške naloge opravlja institucija Unije, ima z vidika finančne stabilnosti in trajnostnega povezovanja trgov nedvomno prednosti, zato bi morale imeti možnost sodelovanja v EMN tudi države članice, katerih valuta ni evro. Predpogoj za učinkovito opravljanje nadzorniških nalog pa je, da se nadzorniške odločitve izvajajo v celoti in brez odlašanja. Države članice, ki želijo sodelovati v tem novem mehanizmu, bi zato morale poskrbeti, da bodo njihovi pristojni nacionalni organi spoštovali in sprejeli vse ukrepe v zvezi s kreditnimi institucijami, ki jih bo zahtevala ECB. ECB bi moralo biti omogočeno, da vzpostavi tesno sodelovanje s pristojnimi organi držav članic, katerih valuta ni euro. Takšno sodelovanje bi morala vzpostaviti, če so izpolnjeni pogoji iz te uredbe.

(43)

Glede na to, da sodelujoče države članice, katerih valuta ni euro, niso prisotne v Svetu ECB, vse dokler ne sprejmejo eura v skladu s PDEU, in da ne morejo v celoti izkoristiti drugih mehanizmov, ki so na voljo državam članicam, katerih valuta je euro, so v tej uredbi za proces odločanja zagotovljene dodatne varovalke. Vendar pa bi morale biti te varovalke uporabljene v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, zlasti možnost države članice, katere valuta ni euro, da zahteva takojšnjo prekinitev tesnega sodelovanja po tem, ko je Svet ECB obvestila o svojem obrazloženem nestrinjanju z osnutkom odločitve Nadzornega odbora. Uporabljati bi se morale le, kolikor so podane posebne okoliščine. Varovalke so povezane s posebnimi okoliščinami, s katerimi se bodo morale na podlagi te uredbe soočiti sodelujoče države članice, katerih valuta ni euro, saj niso prisotne v Svetu ECB in ne morejo v celoti izkoristiti drugih mehanizmov, ki so na voljo državam članicam, katerih valuta je euro. Zato teh varovalk ni mogoče in jih ne bi smeli razlagati kot precedensa za področja drugih politik Unije.

(44)

Ta uredba z ničemer ne bi smela preoblikovati trenutnega okvira za urejanje spremembe pravne oblike podrejenih družb ali podružnic in uporabe takšnega okvira niti je ne bi smeli razumeti ali uporabljati kot ukrep za spodbujanje takšne spremembe. V tem pogledu bi bilo treba v celoti spoštovati odgovornost pristojnih organov nesodelujočih držav članic, da bi ti organi še naprej razpolagali z ustreznimi orodji in pooblastili za nadzor kreditnih institucij, ki delujejo na ozemlju njihovih držav članic, zaradi česar bi bili sposobni izpolnjevati to odgovornost in učinkovito varovati finančno stabilnost in javni interes. Poleg tega bi morale biti vlagateljem in navedenim pristojnim organom zagotovljene pravočasne informacije o spremembi pravne oblike podrejenih družb ali podružnic, da bi pristojnim organom pomagali pri izpolnjevanju njihovih nalog.

(45)

ECB bi morala imeti za opravljanje svojih nalog ustrezna nadzorniška pooblastila. Pravo Unije o bonitetnem nadzoru kreditnih institucij določa, da se nekatera pooblastila prenesejo na pristojne organe, ki jih za navedene namene imenujejo države članice. Če ta pooblastila zadevajo področje nadzorniških nalog, prenesenih na ECB, bi morala v sodelujočih državah članicah za pristojni organ veljati ECB in bi morala imeti pooblastila, prenesena na pristojne organe na podlagi prava Unije. Sem spadajo tudi pooblastila, prenesena na enaki podlagi na pristojne organe matične države članice in države članice gostiteljice, ter pooblastila, prenesena na imenovane organe.

(46)

ECB bi morala imeti takšna nadzorniška pooblastila, da bi v skladu s to uredbo iz upravljalnega organa lahko odstranila posameznega člana.

(47)

Da bi lahko ECB učinkovito opravljala svoje naloge, bi morala imeti možnost, da zahteva vse potrebne informacije ter izvaja preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem, po potrebi v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi. ECB in pristojnim nacionalnim organom bi zadevne informacije morale biti dostopne, ne da bi bile s tem kreditnim institucijam naložene dvojne zahteve glede poročanja.

(48)

Načelo varovanja zaupnosti med odvetnikom in stranko je temeljno načelo prava Unije, ki varuje zaupnost izmenjave informacij med fizičnimi ali pravnimi osebami in njihovimi svetovalci, in sicer v skladu s pogoji, določenimi s sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(49)

Če mora ECB od osebe, ki ima sicer sedež v nesodelujoči državi članici, vendar pripada kreditni instituciji, finančnemu holdingu ali mešanemu finančnemu holdingu s sedežem v sodelujoči državi članici, ali ki je za to kreditno institucijo, finančni holding ali mešani finančni holding prevzela zunanje izvajanje operativnih funkcij ali dejavnosti, zahtevati informacije in tovrstne zahteve v nesodelujoči državi članici ne bodo veljale in jih tam ne bo mogoče uveljavljati, bi se morala ECB uskladiti s pristojnim organom v zadevni nesodelujoči državi članici.

(50)

Ta uredba ne vpliva na izvajanje pravil na podlagi členov 34 in 42 Protokola (št. 4) o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, ki je priložen Pogodbi o Evropski unij (PEU) in PDEU (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB in ECB). Na podlagi aktov, ki jih sprejme ECB v skladu s to uredbo, v nesodelujočih državah članicah ne bi smele nastati nobene pravice ali obveznosti, razen kadar so taki akti v skladu z upoštevnim pravom Unije, v skladu z navedenim protokolom in Protokolom (št. 15) o nekaterih določbah, ki se nanašajo na Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska, ki je priložen PEU in PDEU.

(51)

Če kreditne institucije uveljavljajo pravico do ustanavljanja ali opravljanja storitev v drugi državi članici ali če je več subjektov določene skupine ustanovljenih v različnih državah članicah, pravo Unije določa posebne postopke in razdelitev pristojnosti med zadevnimi državami članicami. Če ECB prevzame določene nadzorniške naloge za vse sodelujoče države članice, se ti postopki in razdelitev pristojnosti ne bi smeli uporabljati za uveljavljanje pravice do ustanavljanja ali opravljanja storitev v drugi sodelujoči državi članici.

(52)

ECB bi morala pri izvajanju nalog v skladu s to uredbo in prošnjah za pomoč, ki jih naslovi na pristojne nacionalne organe, ustrezno upoštevati uravnoteženost sodelovanja vseh vpletenih pristojnih nacionalnih organov v skladu s pristojnostmi, določenimi v veljavnem pravu Unije, za nadzor posameznih subjektov in za nadzor na delno konsolidirani podlagi ter na konsolidirani podlagi.

(53)

Brez poseganja v pooblastila ECB, da od pristojnih nacionalnih organov zahteva, naj ukrepajo in poskrbijo, da bodo izrečene ustrezne kazni, ničesar v tej uredbi ne bi smeli razlagati kot podelitev pooblastil ECB za izrekanje kazni fizičnim ali pravnim osebam, ki niso kreditne institucije, finančni holdingi ali mešani finančni holdingi.

(54)

Kakor je določeno v Pogodbah, je ECB institucija Unije kot celote. ECB bi morala pri postopkih odločanja zavezovati pravila in splošna načela Unije o ustreznem postopanju in preglednosti. V celoti bi morala biti spoštovana pravica naslovnikov odločitev ECB do izjave, prav tako tudi njihova pravica zahtevati pregled odločitve ECB v skladu s pravili iz te uredbe.

(55)

Prenos nadzorniških nalog pomeni za ECB veliko odgovornost v smislu zaščite finančne stabilnosti v Uniji ter v smislu najbolj učinkovite in sorazmerne uporabe njenih nadzorniških pooblastil. Vsak prenos nadzorniških pooblastil z ravni držav članic na raven Unije bi moral biti uravnotežen z ustreznimi zahtevami glede preglednosti in odgovornosti. Zato bi morala ECB za opravljanje teh nalog odgovarjati Evropskemu parlamentu in Svetu, ki kot demokratično legitimni instituciji predstavljata državljane Unije in države članice. To bi med drugim moralo pomeniti redno poročanje ter odgovarjanje na vprašanja Evropskega parlamenta v skladu z njegovim poslovnikom in na vprašanja Euroskupine v skladu z njenimi postopki. V zvezi z obveznostmi poročanja bi morale veljati ustrezne zahteve o varovanju poklicnih skrivnosti.

(56)

ECB bi morala poročila, naslovljena na Evropski parlament in Svet, poslati tudi nacionalnim parlamentom sodelujočih držav članic. Nacionalni parlamenti sodelujočih držav članic bi morali imeti možnost, da na ECB naslovijo kakršne koli pripombe ali vprašanja o izvajanju nadzorniških nalog, ECB pa lahko na te pripombe ali vprašanja odgovori. V notranja pravila zadevnih nacionalnih parlamentov bi bilo treba vključiti podrobnosti o ustreznih postopkih in ureditvah za odzivanje na pripombe in vprašanja, naslovljena na ECB. V zvezi s tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti pripombam ali vprašanjem, povezanim z odvzemom dovoljenj kreditnim institucijam, glede katerih so nacionalni organi v skladu s postopkom iz te uredbe sprejeli ukrepe, potrebne za reševanje ali za ohranitev finančne stabilnosti. Nacionalni parlament sodelujoče države članice bi moral imeti tudi možnost, da predsednika ali predstavnika Nadzornega odbora povabi, naj sodeluje v izmenjavi mnenj v zvezi z nadzorom nad kreditnimi institucijami v tej državi članici skupaj s predstavnikom pristojnega nacionalnega organa. Takšno vlogo bi nacionalnim parlamentom morali nameniti zaradi možnih učinkov nadzornih ukrepov na javne finance, kreditne institucije, njihove stranke in zaposlene ter na trge v sodelujočih državah članicah. Če pristojni nacionalni organi ukrepajo na podlagi te uredbe, bi se morale še naprej uporabljati ureditve glede odgovornosti iz nacionalnega prava.

(57)

Ta uredba ne posega v pravico Evropskega parlamenta, da ustanovi začasni preiskovalni odbor zaradi preverjanja domnevnih kršitev ali nepravilnosti pri izvajanju prava Unije na podlagi člena 226 PDEU ali uresničevanja funkcije političnega nadzora, kakor je zapisano v Pogodbah, vključno s pravico Evropskega parlamenta, da sprejme stališče ali resolucijo v zadevah, v katerih se mu to zdi primerno.

(58)

ECB bi morala pri svojem ukrepanju ravnati v skladu z načeli ustreznega postopanja in preglednosti.

(59)

V uredbi iz člena 15(3) PDEU bi morali v skladu s PDEU določiti podrobna pravila o možnosti dostopa do dokumentov, ki jih ima ECB v povezavi z izvajanjem nadzorniških nalog.

(60)

Sodišče Evropske unije na podlagi člena 263 PDEU nadzira tudi zakonitost aktov ECB, razen priporočil in mnenj,s pravnim učinkom za tretje osebe.

(61)

V skladu s členom 340 PDEU bi morala ECB v skladu s splošnimi načeli, skupnimi zakonodajam držav članic, nadomestiti kakršno koli škodo, ki jo je povzročila sama ali so jo povzročili njeni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti. To ne bi smelo posegati v odgovornost pristojnih nacionalnih organov, da v skladu z nacionalno zakonodajo nadomestijo škodo, ki so jo povzročili sami ali njihovi uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti.

(62)

Uredba Sveta št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (7), se uporablja za ECB na podlagi člena 342 PDEU.

(63)

Ob ugotavljanju, ali bi bilo treba omejiti pravico zadevnih oseb do vpogleda v spis, bi morala ECB spoštovati temeljne pravice in upoštevati načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča.

(64)

ECB bi morala fizičnim in pravnim osebam omogočiti, da zahtevajo pregled odločitev, ki so bile sprejete na podlagi pooblastil, prenesenih na ECB s to uredbo, in ki so na te osebe naslovljene ali se nanje neposredno in posamično nanašajo. Pregled bi se moral osredotočiti na vprašanja procesne in vsebinske skladnosti teh odločitev s to uredbo, pri čemer bi morali spoštovati tudi diskrecijsko pravico ECB, da odloči o primernosti njihovega sprejemanja. V ta namen in zaradi procesne gospodarnosti bi morala ECB oblikovati Upravni odbor za pregled, ki bi opravljal takšen notranji pregled. Svet ECB bi moral v ta odbor imenovati zelo ugledne posameznikov. Po možnosti bi moral Svet ECB pri odločanju o tem med državami članicami doseči kar najustreznejšo geografsko uravnoteženost in uravnoteženo zastopanost obeh spolov. Postopek za pregled bi moral dopuščati, da Nadzorni odbor po potrebi ponovno preuči svoj prejšnji osnutek odločitve.

(65)

ECB v skladu s členom 127(1) PDEU opravlja naloge monetarne politike z namenom ohranjanja stabilnosti cen. Cilj opravljanja nadzorniških nalog je zaščititi varnost in trdnost kreditnih institucij ter stabilnost finančnega sistema. Ti funkciji bi bilo zato treba izvajati popolnoma ločeno, da bi preprečili nasprotja interesov in zagotovili, da se obe opravljata v skladu z zastavljenimi cilji. ECB bi morala biti sposobna zagotoviti, da Svet ECB deluje tako, da je njegova monetarna funkcija povsem ločena od nadzorne. To bi se moralo odražati najmanj pri strogo ločenih sestankih in v dnevnih redih.

(66)

Organizacijska ločenost osebja bi morala zadevati vse službe, ki so potrebne za neodvisno monetarno politiko, zagotavljati bi morala tudi uresničevanje demokratične odgovornosti in nadzora, določenega v tej uredbi, nad opravljanjem nalog, ki se na ECB prenesejo s to uredbo. Osebje, ki sodeluje pri opravljanju nalog, ki se s to uredbo prenesejo na ECB, bi moralo poročati predsedniku Nadzornega odbora.

(67)

Zlasti bi moral biti v okviru ECB ustanovljen Nadzorni odbor, odgovoren za pripravo odločitev o nadzornih zadevah, ki bi lahko izkoristil specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzornemu odboru bi torej moral predsedovati predsednik, imenovan bi moral biti podpredsednik, vključevati pa bi moral predstavnike iz ECB in pristojnih nacionalnih organov. Pri imenovanjih članov Nadzornega odbora v skladu s to uredbo bi bilo treba upoštevati načela uravnotežene zastopanosti obeh spolov, izkušnje in usposobljenost. Vsi člani Nadzornega odbora bi morali biti pravočasno in v celoti obveščeni o točkah dnevnega reda sestankov Nadzornega odbora, da bi omogočili učinkovito razpravo in postopek sprejemanja osnutkov odločitev.

(68)

Nadzorni odbor bi moral pri opravljanju nalog upoštevati vsa pomembna dejstva in okoliščine v sodelujočih državah članicah in izpolnjevati svoje dolžnosti v interesu celotne Unije.

(69)

Nadzorni odbor bi moral biti ključen organ pri izvajanju nadzorniških nalog ECB, za katere so bili doslej vedno odgovorni pristojni nacionalni organi, pri čemer bi se v celoti upoštevala institucionalna ureditev in način glasovanja iz Pogodb. Zato bi Svet moral biti pooblaščen za sprejetje izvedbenega sklepa o imenovanju predsednika in podpredsednika Nadzornega odbora. Po predstavitvi stališča Nadzornega odbora bi morala ECB predlog za imenovanje predsednika in podpredsednika predložiti v odobritev Evropskemu parlamentu. Po odobritvi predloga bi moral Svet sprejeti izvedbeni sklep. Predsednika bi bilo treba izbrati v okviru odprtega izbirnega postopka, o katerem bi bilo treba ustrezno obveščati Evropski parlament in Svet.

(70)

Da se omogoči ustrezna rotacija in hkrati zagotovi popolna neodvisnost predsednika, njegov mandat ne bi smel biti daljši od petih let in ga ne bi smelo biti mogoče podaljšati. Da bi zagotovili popolno usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi Nadzorni odbor moral imeti možnost, da povabi EBA in Komisijo kot opazovalca. Ko bo ustanovljen evropski organ za reševanje, bi se moral njegov predsednik kot opazovalec udeleževati sestankov Nadzornega odbora.

(71)

Nadzornemu odboru bi moral pomagati usmerjevalni odbor v bolj omejeni sestavi. Usmerjevalni odbor bi moral pripravljati sestanke Nadzornega odbora, svoje dolžnosti izpolnjevati le v interesu celotne Unije in popolnoma pregledno sodelovati z Nadzornim odborom.

(72)

Svet ECB bi moral povabiti predstavnike sodelujočih držav članic, katerih valuta ni euro, kadar koli bi razmišljal o tem, da bi ugovarjal osnutku odločitve, ki ga pripravi Nadzorni odbor, ali kadar koli zadevni pristojni nacionalni organi obvestijo Svet ECB o svojem obrazloženem nestrinjanju z osnutkom odločitve Nadzornega odbora, če je ta odločitev naslovljena na nacionalne organe glede kreditnih institucij iz sodelujočih držav članic, katerih valuta ni euro.

(73)

Da bi dosegli ločenost monetarne politike od nadzorniških nalog, bi bilo treba od ECB zahtevati, da oblikuje odbor za mediacijo. Ustanovitev takšnega odbora in še zlasti njegova sestava bi morala zagotavljati, da se bodo nasprotujoča si mnenja razreševala uravnoteženo in v interesu celotne Unije.

(74)

Za Nadzorni odbor, usmerjevalni odbor in osebje ECB, ki izvaja nadzorniške naloge, bi morale veljati ustrezne zahteve o varovanju poklicne skrivnosti. Podobne zahteve bi morale veljati tudi za izmenjavo informacij z osebjem ECB, ki v nadzorne dejavnosti ni vključeno. To ECB ne bi smelo preprečevati, da izmenjuje informacije v okviru omejitev in pod pogoji, določenimi v upoštevni zakonodaji Unije, tudi z Komisijo za namene njenih nalog na podlagi členov 107 in 108 PDEU ter na podlagi prava Unije o strožjem ekonomskem in proračunskem nadzoru.

(75)

Da bi ECB nadzorniške naloge, ki se prenesejo nanjo, izvajala učinkovito, bi jih morala opravljati povsem neodvisno, zlasti brez vsakršnega neprimernega političnega vpliva in vmešavanja zadevnega sektorja, ki bi lahko vplivala na njeno operativno neodvisnost.

(76)

Uporaba obdobij nezdružljivosti za nadzorne organe je pomemben vidik zagotavljanja učinkovitosti in neodvisnosti nadzora, ki ga izvajajo. ECB bi morala v ta namen in brez poseganja v izvajanje strožjih nacionalnih predpisov pripraviti in ohranjati celovite in uradne postopke, vključno s sorazmernimi roki za pregled, da bi lahko že vnaprej ocenila in preprečila možna nasprotja z legitimnimi interesi EMNEMN/ECB v primerih, ko bi nekdanji član Nadzornega odbora začel delati v bančništvu, tj. sektorju, ki ga je prej nadzoroval.

(77)

ECB bi morala za učinkovito izvajanje nadzorniških nalog imeti na voljo zadostne vire. Ti viri bi morali biti pridobljeni na način, ki bi zagotavljal neodvisnost ECB od neprimernih vplivov pristojnih nacionalnih organov in udeležencev na trgu ter ločenost nalog monetarne politike od nadzorniških nalog. Stroške nadzora bi morali kriti subjekti, nad katerimi se nadzor izvaja. Zato bi se morale nadzorniške naloge, ki jih izvaja ECB, financirati iz letnih nadomestil, zaračunanih kreditnim institucijam s sedežem v sodelujočih državah članicah. ECB bi prav tako morala imeti možnost, da zaračunava nadomestila podružnicam, ki jih v sodelujoči državi članici ustanovijo kreditne institucije s sedežem v nesodelujoči državi članici, da bi pokrila izdatke, ki jih ima pri izvajanju nadzora nad temi podružnicami kot gostujoči nadzornik. Kadar se nadzor kreditne institucije ali podružnice opravlja na konsolidirani podlagi, se nadomestilo zaračuna na najvišji ravni kreditne institucije v udeleženi skupini s sedežem v sodelujočih državah članicah. Iz izračuna tovrstnih nadomestil bi morale biti izvzete vse podrejene družbe s sedežem v nesodelujoči državi članici.

(78)

Kadar je kreditna institucija vključena v nadzor na konsolidirani podlagi, bi morali nadomestilo določiti na najvišji ravni konsolidacije v sodelujočih državah članicah in jo zaračunati kreditnim institucijam, ki imajo sedež v sodelujoči državi članici in so vključene v nadzor na konsolidirani podlagi, na podlagi objektivnih meril, povezanih z njeno pomembnostjo in profilom tveganosti, vključno s tveganju prilagojeno aktivo.

(79)

Za učinkovit nadzor je nujno potrebno zelo motivirano, dobro usposobljeno in nepristransko osebje. Za vzpostavitev resnično integriranega mehanizma nadzora bi bilo treba zagotoviti ustrezne izmenjave in napotitve osebja med vsemi posameznimi pristojnimi nacionalnimi organi ter med slednjimi in ECB. Za zagotovitev neprekinjenega medsebojnega strokovnega nadzora, zlasti pri nadzoru velikih kreditnih institucij, bi ECB morala imeti možnost zahtevati, naj nacionalne nadzorne skupine vključujejo tudi osebje pristojnih organov iz drugih sodelujočih držav članic, kar bi omogočilo ustanavljanje nadzornih skupin, ki bi bile geografsko raznolike ter bi imele specifična znanja in lastnosti. Z izmenjavami in napotitvami osebja se razvija skupna kultura na področju nadzora. ECB redno zagotavlja informacije o številu članov osebja iz pristojnih nacionalnih organov, napotenih v ECB za namene EMN.

(80)

Zaradi globalizacije bančnih storitev in čedalje večjega pomena mednarodnih standardov bi morala ECB svoje naloge opravljati ob upoštevanju mednarodnih standardov ter v okviru dialoga z nadzornimi organi zunaj Unije in ob tesnem sodelovanju z njimi, ne da bi pri tem posegala v mednarodno vlogo EBA. Pooblaščena bi morala biti za vzpostavljanje stikov in sklepanje upravnih dogovorov z nadzornimi organi in upravami tretjih držav ter z mednarodnimi organizacijami, pri čemer bi se usklajevala z EBA ter popolnoma upoštevala obstoječe vloge in pristojnosti posameznih držav članic in institucij Unije.

(81)

Za obdelavo osebnih podatkov s strani ECB za namene te uredbe se v celoti uporabljata Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (8) ter Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (9).

(82)

Za ECB se uporablja Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (10). ECB je sprejela Sklep ECB/2004/11 (11) o pogojih za preiskave Evropskega urada za boj proti goljufijam v Evropski centralni banki.

(83)

Da bi zagotovili, da so kreditne institucije predmet nadzora najvišje kakovosti, ki ga ne ovirajo drugi pomisleki, ki niso bonitetne narave, ter da se pravočasno in učinkovito odpravijo negativni vplivi, ki se medsebojno krepijo in ki jih imajo razmere na trgu na kreditne institucije in države članice, bi morala ECB čim prej začeti opravljati posebne nadzorniške naloge. Vendar je za prenos nadzorniških nalog z nacionalnih nadzornih organov na ECB potrebna določena mera priprav. Zato bi bilo treba določiti ustrezno obdobje postopnega uvajanja.

(84)

Pri sprejemanju podrobnih operativnih ureditev za izvajanje nalog, ki se s to uredbo prenesejo na ECB, bi ta morala poskrbeti za prehodno ureditev, ki bi zagotovila, da bodo tekoči nadzorniški postopki zaključeni, vključno z morebitnimi, že pred začetkom veljavnosti te uredbe sprejetimi odločitvami in/ali ukrepi ali začetimi preiskavami.

(85)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 28. novembra 2012 o načrtu za trdno in pravo ekonomsko in monetarno unijo navedla, da bi bil člen 127(6) PDEU lahko spremenjen tako, da bi določili uporabo običajnega zakonodajnega postopka in da bi odpravili nekatere zakonske omejitve, ki jih trenutno predpisuje za oblikovanje EMN (npr. da bi državam članicam, katerih valuta ni euro, dali možnost neposredne in nepreklicne vključitve v EMN, bolj intenzivno od modela tesnega sodelovanja; da bi državam članicam, katerih valuta ni euro in ki v celoti sodelujejo v EMN, zagotovili enake pravice pri odločanju v okviru ECB; ter da bi še povečali notranje ločevanje med odločanjem o denarni politiki in o nadzoru). Navedla je tudi, da bi bilo treba obravnavati okrepitev demokratične odgovornosti ECB, ko deluje kot bančni nadzornik. Opozoriti je treba, da v skladu z PEU lahko predloge za spremembo Pogodb predloži vlada katere koli države članice, Evropski parlament ali Komisija, nanašajo pa se lahko na kateri koli vidik Pogodb.

(86)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, ter jo je treba izvajati v skladu s temi pravicami in načeli.

(87)

Ker ciljev te uredbe, to je vzpostavitve učinkovitega in uspešnega okvira za opravljanje posebnih nadzorniških nalog nad kreditnimi institucijami s strani institucije Unije ter zagotovitve dosledne uporabe enotnih pravil za kreditne institucije, ni mogoče zadovoljivo doseči na ravni držav članic ter ju je zaradi vseevropske strukture bančnega trga in vpliva propada kreditnih institucij na druge države članice lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev –