1. Komisija, kadar je ustrezno ali v vsakem primeru na podlagi uradnega obvestila države članice v skladu z odstavkom 2, oceni, ali je za posamezno nevarno snov, zajeto v delu 1 ali navedeno v delu 2 Priloge I, nemogoče, da bi povzročila sproščanje snovi ali energije, zaradi česar bi lahko prišlo do večje nesreče, in sicer v razumno predvidljivih tako običajnih kot izrednih razmerah. Pri tej oceni se upoštevajo informacije iz odstavka 3, temelji pa na eni ali več naslednjih značilnostih:
|
(a)
|
fizični obliki nevarne snovi pri običajnih razmerah obdelave ali ravnanja ali pri nepredvideni odpovedi zadrževanja;
|
|
(b)
|
lastnostih nevarne snovi, zlasti tistih, ki so povezane z razpršitvijo v primeru večje nesreče, kot na primer molekulska masa in nasičen parni tlak;
|
|
(c)
|
najvišji koncentraciji snovi v primeru zmesi.
|
Za namene prvega pododstavka bi bilo treba, kadar je ustrezno, upoštevati tudi zadrževanje in običajno pakiranje nevarne snovi, še posebej, kadar zanjo velja posebna zakonodaja Unije.