Člen 19 Medsebojni strokovni pregledi

Skupina za sodelovanje do 17. januarja 2025 s pomočjo Komisije in ENISA ter po potrebi mreže skupin CSIRT določi metodologijo in organizacijske vidike medsebojnih strokovnih pregledov, z namenom učenja iz skupnih izkušenj, okrepitve medsebojnega zaupanja, doseganja visoke skupne ravni kibernetske varnosti ter okrepitve zmogljivosti in politike držav članic na področju kibernetske varnosti, potrebne za izvajanje te direktive. Sodelovanje pri medsebojnih strokovnih pregledih je prostovoljno. Medsebojne strokovne preglede izvede skupina strokovnjakov za kibernetsko varnost. Strokovnjake za kibernetsko varnost imenujeta vsaj dve državi članici, ki nista država članica, v zvezi s katero se izvede pregled.

V metodologijo iz odstavka 1 se vključijo objektivna, nediskriminatorna, pravična in pregledna merila, na podlagi katerih države članice imenujejo strokovnjake za kibernetsko varnost, ki so upravičeni izvajati medsebojne strokovne preglede. Komisija in ENISA sodelujeta v medsebojnih strokovnih pregledih kot opazovalki.

Države članice lahko za namene medsebojnega strokovnega pregleda opredelijo posebne vidike iz odstavka 1, točka (f).

Države članice pred začetkom medsebojnega strokovnega pregleda iz odstavka 1 sodelujočim državam članicam uradno sporočijo obseg medsebojnega strokovnega pregleda, vključno z vidiki, opredeljenimi na podlagi odstavka 3.

Države članice lahko pred začetkom medsebojnega strokovnega pregleda izvedejo samooceno vidikov, ki bodo pregledani, in jo posredujejo imenovanim strokovnjakom za kibernetsko varnost. Skupina za sodelovanje ob pomoči Komisije in ENISA določi metodologijo za samoocenjevanje držav članic.

Medsebojni strokovni pregledi obsegajo fizične ali virtualne obiske na kraju samem in izmenjave na daljavo. Države članice, ki so predmet medsebojnega strokovnega pregleda, ob upoštevanju načela dobrega sodelovanja imenovanim strokovnjakom za kibernetsko varnost zagotovijo informacije, potrebne za oceno, brez poseganja v nacionalno pravo ali pravo Unije o varstvu zaupnih ali tajnih podatkov in v zaščito temeljnih državnih funkcij, kot je nacionalna varnost. Skupina za sodelovanje ob pomoči Komisije in ENISA pripravi ustrezne kodekse ravnanja kot podlago za delovne metode imenovanih strokovnjakov za kibernetsko varnost. Vse informacije, pridobljene v okviru medsebojnega strokovnega pregleda, se uporabljajo izključno v ta namen. Strokovnjaki za kibernetsko varnost, ki sodelujejo pri medsebojnem strokovnem pregledu, občutljivih ali zaupnih informacij, pridobljenih med zadevnim pregledom, ne razkrijejo tretjim osebam.

Potem ko je bila država članica predmet medsebojnega strokovnega pregleda, isti vidiki, ki so bili v določeni državi članici pregledani, dve leti po zaključku medsebojnega strokovnega pregleda niso predmet nadaljnjih medsebojnih strokovnih pregledov v tej državi članici, razen na zahtevo države članice ali po dogovoru na podlagi predloga skupine za sodelovanje.

Države članice zagotovijo, da se drugim državam članicam, skupini za sodelovanje, Komisiji in ENISA pred začetkom postopka medsebojnega strokovnega pregleda razkrijejo vsa tveganja nasprotja interesov v zvezi z imenovanimi strokovnjaki za kibernetsko varnost. Država članica, ki je predmet medsebojnega strokovnega pregleda, lahko nasprotuje imenovanju posameznih strokovnjakov za kibernetsko varnost iz ustrezno utemeljenih razlogov in o tem obvesti državo članico, ki jih je imenovala.

Strokovnjaki za kibernetsko varnost, ki sodelujejo v medsebojnih strokovnih pregledih, pripravijo poročila o ugotovitvah in sklepih medsebojnih strokovnih pregledov. Države članice, ki so predmet medsebojnega strokovnega pregleda, lahko predložijo pripombe na osnutke poročil, ki se nanašajo nanje, te pripombe pa se priložijo poročilom. Poročila vsebujejo priporočila za izboljšanje vidikov, vključenih v medsebojni strokovni pregled. Poročila se predložijo skupini za sodelovanje in po potrebi mreži skupin CSIRT. Država članica, ki je predmet medsebojnega strokovnega pregleda, se lahko odloči, da naredi poročilo, ki se nanaša nanjo, ali njegovo redigirano različico javno dostopno.