121. Institucije bi morale prepoznati in analizirati možne dejavnike tveganja, ki zadevajo njihove …

Institucije bi morale prepoznati in analizirati možne dejavnike tveganja, ki zadevajo njihove konkretne okoliščine in konkretne značilnosti vrste izpostavljenosti, zajete v bonitetnem sistemu. Med možnimi dejavniki tveganja, ki jih institucije analizirajo, bi morali biti predvsem naslednji:

• (a) značilnosti tveganja v zvezi z izpostavljenostjo, vključno z vrsto produkta, vrsto zavarovanja s premoženjem, geografsko lokacijo premoženja, osebnim kreditnim zavarovanjem, pravicami glede prednosti pri poplačilu, razmerjem med vrednostjo kredita in vrednostjo zavarovanja (LTV), velikostjo izpostavljenosti, sezonskostjo ter postopki upravljanja neplačanih izpostavljenosti;
• (b) značilnosti tveganja v zvezi z dolžnikom, vključno z velikostjo, strukturo kapitala, geografsko regijo, industrijskim sektorjem in poslovnim področjem, če je to v posameznem primeru ustrezno;
• (c) dejavniki v zvezi z institucijo, vključno z notranjo organizacijo in notranjim upravljanjem, ustreznimi dogodki, kot so združitve, in morebitnim obstojem subjektov znotraj skupine, ki se ukvarjajo posebej z upravljanjem neplačanih izpostavljenosti;
• (d) zunanji dejavniki, vključno z obrestnimi merami, pravnim okvirom in drugimi dejavniki, ki vplivajo na pričakovano dolžino procesa upravljanja neplačanih izpostavljenosti.

1. Pregled

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

3. Povezani standardi

• EBA - Published by the European Banking Authority at https://www.eba.europa.eu/