UREDBA (ES) št. 1099/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. oktobra 2008 o statistiki energetike (Besedilo velja za EGP)

PRILOGA A

TERMINOLOŠKA POJASNILA

V tej prilogi so navedena pojasnila, geografske opombe in opredelitve izrazov, ki so uporabljeni v drugih prilogah, razen če je v teh prilogah določeno drugače.

1.    GEOGRAFSKE OPOMBE

Naslednje geografske opredelitve se uporabljajo samo za namene statističnega poročanja:

2.    AGREGATI

Proizvajalci električne energije in toplote so razporejeni glede na namen proizvodnje:

2.1    Oskrba

2.1.1   PROIZVODNJA/DOMAČA PROIZVODNJA

Količine pridobljenih ali proizvedenih goriv so izračunane po postopku, s katerim se odstranjujejo neaktivne snovi. Proizvodnja vključuje količine, ki jih je proizvajalec porabil med proizvodnim postopkom (npr. za ogrevanje ali delovanje opreme in pomožnih naprav), in količine za druge proizvajalce energije za pretvorbo ali druge potrebe.

„Domača proizvodnja“ pomeni proizvodnja iz virov znotraj določenega ozemlja – nacionalnega ozemlja države poročanja.

2.1.2   PRIDELANI PROIZVODI

Velja samo za črni premog. Blato in skrilavec, pridelana v rudnikih.

2.1.3   KOLIČINE, PREJETE IZ DRUGIH VIROV

Količine goriv, katerih proizvodnja je vključena v druga poročanja o gorivih ter ki so mešana z drugimi gorivi in se uporabijo kot mešanica. Dodatne podrobnosti o tej sestavini je treba predložiti kot:

2.1.4   UVOZ/IZVOZ

Če ni drugače določeno, se uvoz nanaša na izvorno državo (državo, v kateri je bil energent proizveden) za uporabo v tej državi in „izvoz“ na končno državo porabe proizvedenega energenta. Za količine se šteje, da so uvožene ali izvožene, ko prečkajo politične meje države, in sicer ne glede na to, ali so bile carinjene ali ne.

Če se ne da določiti kraja izvora ali kraja namembnosti, se lahko uporabi kategorija „Neopredeljeno/drugo“.

2.1.5   MEDNARODNA POMORSKA SKLADIŠČA

Količine goriv, nabavljenih za ladje vseh zastav v mednarodni plovbi. Mednarodna plovba lahko poteka po morju, celinskih jezerih in vodnih poteh ter obalnih vodah. Ni zajeto:

2.1.6   MEDNARODNI LETALSKI PROMET

Količine goriva, nabavljenega za zrakoplove v mednarodnem letalskem prometu. Razliko med notranjim in mednarodnim zračnim prometom bi bilo treba določiti glede na kraj vzleta in pristanka in ne glede na državo letalske družbe. Niso zajeta goriva, ki so jih letalske družbe porabile za svoja cestna vozila (navesti v kategoriji „Prometni sektor – drugje neopredeljeno“), in letalska goriva v vojaške namene (navesti v kategoriji „Drugi sektorji – drugje neopredeljeno“).

2.1.7   SPREMEMBE ZALOG

Razlika med začetno in končno ravnjo zalog na nacionalnem ozemlju. Če ni drugače določeno, se povečanje zalog vpiše z negativnim predznakom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim predznakom.

2.1.8   ZAČETNA IN KONČNA RAVEN ZALOG SKUPAJ NA NACIONALNEM OZEMLJU

Vse zaloge na nacionalnem ozemlju, vključno z vladnimi zalogami, zalogami glavnih porabnikov ali organizacij, ki skladiščijo zaloge, zaloge na krovu plovil, ki vstopajo na ozemlje, zaloge na območjih pod carinskim nadzorom in zaloge za tretje osebe, v okviru dvostranskih vladnih sporazumov ali ne. Začetna in končna raven se nanašata na prvi oziroma zadnji dan obdobja poročanja. Zaloge vključujejo zaloge, skladiščene v posebnih nadzemnih ali podzemnih skladiščnih prostorih.

2.1.9   NEPOSREDNA UPORABA

Nafta (surova nafta in naftni derivati), ki je bila uporabljena neposredno, brez obdelave v rafinerijah nafte. Zajeta je surova nafta, uporabljena za proizvodnjo električne energije.

2.1.10   PREJETI PRIMARNI PROIZVODI

Zajete so količine surove nafte (vključno s kondenzati), domačega izvora ali uvožene, in količine NGL ( 3 ) domačega izvora, uporabljene neposredno, brez obdelave v rafineriji nafte, ter količine povratkov iz petrokemične industrije, ki so kljub temu, da niso primarno gorivo, uporabljene neposredno.

2.1.11   BRUTO PROIZVODNJA RAFINERIJE

Proizvodnja končnih proizvodov v rafineriji ali obratih za mešanje. Izgube pri rafiniranju niso zajete, vključena pa je lastna poraba rafinerije.

2.1.12   RECIKLIRANI PROIZVODI

Končni proizvodi, ki gredo ponovno skozi prodajno mrežo, potem ko so bili dostavljeni končnim uporabnikom (npr. uporabljena maziva, ki so ponovno obdelana). Te količine bi bilo treba razlikovati od petrokemičnih povratkov.

2.1.13   POVRATKI

Končni proizvodi ali polproizvodi, ki jih končni porabniki vrnejo rafinerijam za predelavo, mešanje ali prodajo. Običajno so to stranski proizvodi petrokemičnih predelovalnih dejavnosti.

2.1.14   REKLASIFIKACIJA PROIZVODOV

Količine, ki so bile reklasificirane zaradi spremembe lastnosti proizvoda ali zaradi mešanja z drugim proizvodom. Negativna vrednost za določen proizvod se mora izravnati s pozitivnimi vrednostmi za drug proizvod ali druge proizvode in obratno; skupni neto učinek bi moral biti enak nič.

2.1.15   PRENOS PROIZVODOV

Uvoženi naftni derivati, ki se ne dobavljajo končnim porabnikom in so ponovno uporabljeni kot surovine za nadaljnji proces obdelave v rafineriji.

2.1.16   STATISTIČNE RAZLIKE

Izračunana vrednost, opredeljena kot razlika med izračunom z vidika oskrbe (pristop od zgoraj navzdol) in izračunom z vidika porabe (pristop od spodaj navzgor). Vse večje statistične razlike bi bilo treba pojasniti.

2.2    Sektor pretvorbe

V sektorju pretvorbe bi bilo treba sporočiti samo količine goriv, ki so bile pretvorjene v drugo gorivo. Količine goriv, porabljene za ogrevanje, delovanje opreme in kot splošna podpora za pretvorbo, je treba navesti v energetskem sektorju.

2.2.1   PROIZVAJALCI PO GLAVNI DEJAVNOSTI – SAMO ELEKTRARNE

Količine goriv, ki jih proizvajalci po glavni dejavnosti uporabljajo za proizvodnjo električne energije v obratih, kjer se proizvaja samo električna energija.

2.2.2   PROIZVAJALCI PO GLAVNI DEJAVNOSTI – TERMOELEKTRARNE-TOPLARNE (ENOTE TE-TO)

Količine goriv, ki jih proizvajalci po glavni dejavnosti uporabljajo za proizvodnjo električne energije in/ali toplote v enotah (TE-TO).

2.2.3   PROIZVAJALCI PO GLAVNI DEJAVNOSTI – SAMO TOPLARNE

Količine goriv, ki jih proizvajalci po glavni dejavnosti uporabljajo za proizvodnjo toplote v obratih/enotah, kjer se proizvaja samo toplota.

2.2.4   ELEKTRARNE SAMOPROIZVAJALKE – SAMO ELEKTRIČNA ENERGIJA

Količine goriv, ki jih samoproizvajalci porabijo za proizvodnjo električne energije v obratih, kjer se proizvaja samo električna energija.

2.2.5   ENOTE TE-TO SAMOPROIZVAJALKE

Vse količine goriv, ki jih samoproizvajalci porabijo za proizvodnjo električne energije, in sorazmerni delež goriv, ki jih samoproizvajalci porabijo za proizvodnjo toplote, za prodajo v enotah TE-TO. Sorazmerni delež goriv, uporabljen za proizvodnjo toplote, ki ni bila prodana (toplota za lastno porabo), se sporoči v ustreznem sektorju končne porabe energije na podlagi klasifikacije NACE. Toploto, ki ni bila prodana, ampak dobavljena drugim subjektom v okviru nefinančnih sporazumov ali subjektom z drugim lastnikom, bi bilo treba navesti po istem načelu kot prodano toploto.

2.2.6   SAMOPROIZVAJALCI, KI PROIZVAJAJO SAMO TOPLOTO

Sorazmerni delež goriv, porabljenih za proizvodnjo toplote, ki so jo samoproizvajalci prodali v enotah/obratih, v katerih se proizvaja samo toplota. Sorazmerni delež goriv, uporabljen za proizvodnjo toplote, ki ni bila prodana (toplota za lastno porabo), se sporoči v ustreznem sektorju končne porabe energije na podlagi klasifikacije NACE. Toploto, ki ni bila prodana, ampak dobavljena drugim subjektom v okviru nefinančnih sporazumov ali subjektom z drugim lastnikom, bi bilo treba navesti po istem načelu kot prodano toploto.

2.2.7   BRIKETARNE

Količine goriv, porabljene v briketarnah za proizvodnjo briketov iz črnega premoga.

2.2.8   KOKSARNE

Količine goriv, porabljene v koksarnah za proizvodnjo koksa za koksarne in koksarniškega plina.

2.2.9   OBRATI ZA PROIZVODNJO BRIKETOV IZ RJAVEGA PREMOGA/BRIKETOV IZ ŠOTE (BKB/PB)

Količine goriv, porabljene za proizvodnjo briketov iz rjavega premoga (BKB) v obratih za proizvodnjo BKB, ali količine goriv, porabljene za proizvodnjo briketov iz šote (PB) v obratih za proizvodnjo PB.

2.2.10   PLINARNE

Količine goriv, porabljene za proizvodnjo plina v plinarnah in obratih za uplinjanje premoga.

2.2.11   PLAVŽI

Količine goriv, vnesene v plavž bodisi prek zgornjega dela skupaj z železovo rudo bodisi prek šob na spodnji strani skupaj z ogrevanim plavžnim zrakom.

2.2.12   UTEKOČINJANJE PREMOGA

Količine goriv, porabljene za proizvodnjo sintetičnega olja.

2.2.13   OBRATI ZA PRETVORBO PLINA V TEKOČINE

Količine plinastih goriv, predelanih v tekoča goriva.

2.2.14   OBRAT ZA PROIZVODNJO OGLJA

Količine trdnih biogoriv, predelanih v oglje.

2.2.15   RAFINERIJE NAFTE

Količine goriv, porabljene za proizvodnjo naftnih derivatov.

2.2.16   OBRATI ZA MEŠANJE Z ZEMELJSKIM PLINOM (ZA MEŠANI ZEMELJSKI PLIN)

Količine plinov, pomešanih z zemeljskim plinom v mreži zemeljskega plina (plinskega omrežja).

2.2.17   ZA MEŠANJE Z MOTORNIM BENCINOM/DIZELSKIM GORIVOM/KEROZINOM:

Količine tekočih biogoriv, zmešanih z ustreznimi fosilnimi gorivi. Količine vodika, mešanega z gorivi.

2.2.18   PROIZVODNJA VODIKA

Količine goriv, porabljenih za proizvodnjo vodika.

2.2.19.   DRUGJE NEOPREDELJENO

Količine goriv, porabljene za predelovalne dejavnosti, ki niso opredeljene drugje. Če se uporabi ta kategorija, bi bilo treba v poročilu obrazložiti, kaj zajema.

2.3    Energetski sektor

Količine, porabljene v energetiki za pridobivanje energije (rudarstvo, proizvodnja nafte in plina) ali pretvorbene dejavnosti obratov. To ustreza oddelkom 05, 06, 19 in 35 NACE, skupini 09.1 NACE ter razredoma 07.21 in 08.92 NACE.

Niso zajete količine goriv, pretvorjenih v druge oblike energije (navesti v kategoriji sektor pretvorbe) ali porabljenih za delovanje naftovodov, plinovodov in cevovodov za premogovo blato (navesti v prometnem sektorju).

2.3.1   LASTNA UPORABA ELEKTRARN, TE-TO IN TOPLARN

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v obratih, ki proizvajajo samo električno energijo ali samo toploto, in v enotah TE-TO.

2.3.2   RUDNIKI PREMOGA

Količine goriv, porabljene v premogovništvu kot energija za pridobivanje in pripravo premoga. Premog, pokurjen v rudniških elektrarnah, bi bilo treba navesti v kategoriji sektor pretvorbe.

2.3.3   BRIKETARNE

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v briketarnah.

2.3.4   KOKSARNE

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v koksarnah.

2.3.5   OBRATI ZA PROIZVODNJO BRIKETOV IZ RJAVEGA PREMOGA/BRIKETOV IZ ŠOTE (BKB/PB)

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v obratih za proizvodnjo briketov iz rjavega premoga (BKB)/briketov iz šote (PB).

2.3.6   PLINARNE/OBRATI ZA UPLINJANJE PREMOGA

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v plinarnah in obratih za uplinjanje premoga.

2.3.7   PLAVŽI

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v plavžih.

2.3.8   UTEKOČINJANJE PREMOGA

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v obratih za utekočinjanje premoga.

2.3.9   UTEKOČINJANJE (LNG)/PONOVNO UPLINJANJE

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v obratih za utekočinjanje zemeljskega plina in obratih za ponovno uplinjanje.

2.3.10   OBRATI ZA UPLINJANJE (BIOPLIN)

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v obratih za uplinjanje bioplina.

2.3.11   OBRATI ZA PRETVORBO PLINA V TEKOČINE

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v obratih za pretvorbo plina v tekočine.

2.3.12   OBRATI ZA PROIZVODNJO OGLJA

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v obratih za proizvodnjo oglja.

2.3.13   RAFINERIJE NAFTE

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v naftnih rafinerijah.

2.3.14   JEDRSKA INDUSTRIJA

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo v jedrski industriji (rudarstvo, obdelava, ponovna obdelava jedrskih materialov za jedrsko cepitev in fuzijo), vključno z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki, njihovim odstranjevanjem in skladiščenjem.

2.3.15   PRIDOBIVANJE NAFTE IN PLINA

Količine goriv, porabljene v obratih za pridobivanje nafte in zemeljskega plina. Niso zajete izgube v ceveh (navesti kot izgube pri distribuciji) in količine energije, porabljene pri uporabi cevi (navesti v prometnem sektorju).

2.3.16.   PROIZVODNJA VODIKA, UTEKOČINJENJE IN UPLINJANJE.

Količine goriv, porabljene kot energija za podporo pri proizvodnji, utekočinjenju in uplinjanju vodika.

2.3.17.   DRUGJE NEOPREDELJENO – ENERGETIKA

Količine goriv, povezane z energetskimi dejavnostmi, ki niso opredeljene drugje. Če se uporabi ta kategorija, bi bilo treba v poročilu obrazložiti, kaj zajema.

2.4    Izgube pri prenosu in distribuciji

2.4.1   IZGUBE PRI PRENOSU

Količine izgub goriva zaradi prenosa na delu sistema, ki ga upravlja operater prenosnega sistema. Zajemajo tehnične in netehnične izgube. Pri električni energiji so vključene izgube v transformatorjih, ki se ne štejejo za sestavni del elektrarn. Za plin zajema izpuščanje in sežiganje med prenosom.

2.4.2   IZGUBE PRI DISTRIBUCIJI

Količine izgub goriva zaradi distribucije na delu sistema, ki ga upravlja operater distribucijskega sistema. Zajemajo tehnične in netehnične izgube. Za plin zajemajo izpuščanje in sežiganje.

2.5    Končna neenergetska poraba

Količine goriv, uporabljene za neenergetske namene – nezgorela goriva.

2.6    Končna poraba energije (specifikacije končne uporabe)

2.6.1   INDUSTRIJSKI SEKTOR

Zadeva količine goriva, porabljenega v industrijskih podjetjih za podporo njihovim glavnim dejavnostim.

Pri obratih, ki proizvajajo izključno toploto, ali pri enotah TE-TO se sporočijo samo količine goriv, porabljenih za proizvodnjo toplote za lastno porabo subjekta (toplota za lastno porabo). Količine goriv, porabljenih za proizvodnjo prodane toplote in za proizvodnjo električne energije, bi bilo treba navesti v ustreznem sektorju pretvorbe.

2.6.2   PROMETNI SEKTOR

Energija, porabljena v vseh prevoznih dejavnostih ne glede na kategorijo NACE (gospodarski sektor), v kateri se ta dejavnost opravlja. Goriva, uporabljena za ogrevanje in razsvetljavo na železniških postajah, avtobusnih postajah, pomolih in letališčih, bi bilo treba sporočiti v kategoriji „Komercialne in javne storitve“ in ne „Prometni sektor“.

2.6.2.1   Železniški promet

Količine goriv, porabljene v železniškem prometu, vključno z industrijskimi železnicami in železniškim prometom v okviru mestnih ali primestnih prometnih sistemov (npr. vlaki, tramvaji, podzemna železnica).

2.6.2.1.1   Železnice za visoke hitrosti

Energija, ki jo porabijo vlaki, ki vozijo po progah, na katerih lahko hitrost preseže 200 kilometrov na uro.

2.6.2.1.2   Železnice za konvencionalne hitrosti

Energija, ki jo porabi železniški promet, razen železnic za visoke hitrosti ter podzemne železnice in tramvaja.

2.6.2.1.2.1   Potniški prevoz z železnico za konvencionalne hitrosti

Energija, ki se porabi v železniškem prometu za potniški prevoz, kar pomeni za gibanje potnikov z uporabo železniških vozil med krajem vkrcanja in krajem izkrcanja. Potnik je vsaka oseba, razen članov vlakovnega osebja, ki potuje po železnici.

2.6.2.1.2.2   Tovorni promet z železnico za konvencionalne hitrosti

Energija, ki se porabi v železniškem prometu za prevoz blaga, kar pomeni gibanje blaga z uporabo železniških vozil med krajem natovarjanja in krajem razkladanja.

2.6.2.1.3   Podzemna železnica in tramvaj

Energija, ki jo porabijo podzemna železnica, tramvaj, lahka železnica in drugi dvignjeni ali podzemni mestni železniški sistemi.

2.6.2.2   Notranja plovba

Količine goriv, nabavljene za plovila vseh zastav, ki niso vključene v mednarodno plovbo (glej mednarodna pomorska skladišča). Razliko med notranjo in mednarodno plovbo bi bilo treba določiti glede na pristanišče odhoda in pristanišče prihoda in ne glede na zastavo ali državo, ki ji ladja pripada.

2.6.2.3   Cestni promet

Količine goriv, porabljene za cestna vozila. Zajeta so goriva, ki jih uporabljajo kmetijska vozila na odprtih cestah, in maziva, ki jih uporabljajo cestna vozila.

Niso zajeti: energija, porabljena za nepremične motorje (glej kategorijo „Drugi sektorji“), za traktorje, ki se ne nahajajo na odprtih cestah (glej kategorijo „Kmetijstvo“), za cestna vozila v vojaške namene (glej kategorijo „Drugi sektorji – drugje neopredeljeno“); bitumen, porabljen za zgornjo plast cestišča, ter energija, porabljena za stroje na gradbiščih (glej kategorijo „Industrija“, podkategorija „Gradbeništvo“).

2.6.2.3.1   Težka vozila, ki prevažajo tovor

Količine goriv, porabljene v tovornjakih nad 3,5 t nosilnosti, ki prevažajo tovor (vozila kategorij N2 in N3 po evropski klasifikaciji kategorij vozil na podlagi standardov UNECE).

2.6.2.3.2   Skupinski prevoz

Količine goriv, porabljene v velikih vozilih, ki prevažajo potnike, kot so avtobusi, velika kombinirana vozila itd. (vozila kategorij M2 in M3 po evropski klasifikaciji kategorij vozil na podlagi standardov UNECE).

2.6.2.3.3   Avtomobili in kombinirana vozila

Količine goriv, porabljene v majhnih vozilih, kot so avtomobili in kombinirana vozila, ki prevažajo potnike ali tovor (vozila kategorij N1 in M1 po evropski klasifikaciji kategorij vozil na podlagi standardov UNECE).

2.6.2.3.4   Druga cestna prevozna sredstva:

Količine goriv, porabljene v vseh oblikah cestnega prevoza, razen težkih vozil, ki prevažajo tovor, skupinskega prevoza ter avtomobilov in kombiniranih vozil.

2.6.2.4   Cevovodni transport

Količine goriv, porabljene kot energenti za delovanje cevovodov pri prenosu plinov, tekočin, blata in drugega blaga. Zajeta je energija, porabljena za črpalne postaje in vzdrževanje cevovodov. Niso zajete: energija, porabljena za distribucijo zemeljskega ali industrijskega plina, tople vode ali pare po cevovodih od distributerja do končnih uporabnikov (navesti v energetskem sektorju); energija, porabljena za končno distribucijo vode gospodinjskim, industrijskim, komercialnim in drugim uporabnikom (navesti v kategoriji „Komercialne in javne storitve“), ter izgube, do katerih pride med tem prevozom od distributerja do končnih uporabnikov (navesti kot izgube pri distribuciji).

2.6.2.5   Notranji letalski promet

Količine goriva, nabavljenega za zrakoplove v notranjem letalskem prometu. Zajeto je gorivo, porabljeno za druge namene kot letenje, npr. za zmogljivostno testiranje strojev. Razlika med notranjim in mednarodnim zračnim prometom bi bilo treba določiti glede na kraj vzleta in pristanka in ne glede na državo letalske družbe. To vključuje precej dolga potovanja med dvema letališčema v državi s čezmorskimi ozemlji. Niso zajeta goriva, ki so jih letalske družbe porabile za svoja cestna vozila (navesti v kategoriji „Prometni sektor – drugje neopredeljeno“), in letalska goriva v vojaške namene (navesti v kategoriji „Drugi sektorji – drugje neopredeljeno“).

2.6.2.6   drugje neopredeljeno – promet

Količine goriv, porabljene v prevoznih dejavnostih, ki niso opredeljene drugje. Zajeta so goriva, ki so jih letalske družbe porabile za svoja cestna vozila, in goriva, porabljena v pristaniščih za naprave za raztovarjanje ladij, različne vrste žerjavov. Če se uporabi ta kategorija, bi bilo treba v poročilu obrazložiti, kaj zajema.

2.6.3   DRUGI SEKTORJI

Ta kategorija zajema količine goriv, uporabljene v sektorjih, ki niso posebej omenjeni ali niso del sektorja pretvorbe ali energetskega, industrijskega ali prometnega sektorja.

2.6.3.1   Komercialne in javne storitve

Količine goriv, ki so jih porabili podjetja in uprava v javnem in zasebnem sektorju. Oddelki 33, 36, 37, 38, 39, 45, 46, 47, 52, 53, 55, 56, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 84 (razen razreda 84.22), 85, 86, 87, 88, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96 in 99 NACE. Goriva, uporabljena za ogrevanje in razsvetljavo na železniških progah, avtobusnih postajah, pomolih in letališčih, bi bilo treba sporočiti v tej kategoriji. To zajema goriva, ki se porabijo za vse neprevozne dejavnosti oddelkov 49, 50 in 51 NACE.

2.6.3.2   Gospodinjstva

Količine goriv, ki jih porabijo gospodinjstva, vključno z „gospodinjstvi z zaposlenim osebjem“. oddelka 97 in 98 NACE.

Za sektor gospodinjstev veljajo naslednje posebne opredelitve:

Gospodinjstvo pomeni osebo, ki živi sama, družino ali skupino oseb, ki živijo skupaj v istem stanovanju in si delijo komunalne storitve in druge osnovne življenjske stroške. Sektor gospodinjstev, poznan tudi kot stanovanjski (ali gospodinjski) sektor, tako vključuje vsa gospodinjstva določene države.

Skupinska prebivališča, ki so lahko stalna (npr. zapori) ali začasna (npr. bolnišnice), je treba izključiti, saj so vključena v porabo storitvenega sektorja. Porabo energije pri prevoznih dejavnostih je treba navesti v prometnem sektorju in ne sektorju gospodinjstev.

Porabo energije, povezano z intenzivnejšimi gospodarskimi dejavnostmi gospodinjstev, je prav tako treba izključiti iz skupne porabe energije gospodinjstev. Takšne dejavnosti vključujejo kmetijske gospodarske dejavnosti na manjših kmetijah in druge gospodarske dejavnosti, ki se izvajajo v prebivališču gospodinjstva, ter bi jih bilo treba navesti v ustreznem sektorju končne porabe.

2.6.3.2.1   Ogrevanje prostorov

Ta energetska storitev se nanaša na porabo energije za zagotavljanje toplote v notranjih prostorih prebivališča.

2.6.3.2.2   Hlajenje prostorov

Ta energetska storitev se nanaša na porabo energije za hlajenje prebivališča s sistemom in/ali napravo za hlajenje.

Nape, ventilatorji in druge naprave, ki niso priključeni na napravo za hlajenje, niso vključeni v ta oddelek, ampak v oddelek „naprave za razsvetljavo in električne naprave“.

2.6.3.2.3   Ogrevanje vode

Ta energetska storitev se nanaša na porabo energije za ogrevanje vode za toplo tekočo vodo, kopanje, čiščenje in druge uporabe, ki ne vključujejo kuhanja.

Ogrevanje plavalnih bazenov ni vključeno ter bi ga bilo treba vključiti v oddelek „druge končne uporabe“.

2.6.3.2.4   Kuhanje

Ta energetska storitev se nanaša na porabo energije za pripravo hrane.

Pomožne naprave za kuhanje (mikrovalovne pečice, čajniki, naprave za pripravo kave itd.) niso vključene ter bi jih bilo treba vključiti v oddelek „naprav za razsvetljavo in električnih naprav“.

2.6.3.2.5   Naprave za razsvetljavo in električne naprave (samo elektrika):

Uporaba elektrike za naprave za razsvetljavo in vse druge električne naprave v prebivališču, ki niso vključene med druge končne uporabe.

2.6.3.2.6   Druge končne uporabe

Vse druge porabe energije v gospodinjstvih, kot je na primer uporaba energije za zunanje ali katere koli druge dejavnosti, ki niso vključene v pet navedenih končnih uporab energije (npr. kosilnice, ogrevanje plavalnih bazenov, zunanji grelci, zunanji žari, savne itd.).

2.6.3.3   Kmetijstvo

Količine goriv, ki jih porabijo uporabniki, razvrščeni v kategorijo „Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve“; Oddelek 01 NACE.

2.6.3.4   Gozdarstvo

Količine goriv, ki jih porabijo uporabniki, razvrščeni v kategorijo „Lovstvo“; Oddelek 02 NACE.

2.6.3.5   Ribištvo

Količine goriv, nabavljene za ribolov v celinskih vodah, priobalni in globokomorski ribolov. Ribolov mora zajemati goriva, dobavljena za ladje vseh zastav, ki so se ponovno oskrbele z gorivom v državi poročevalki (vključno z mednarodnim ribolovom), in energijo, porabljeno v ribiški industriji. Oddelek 03 NACE.

2.6.3.6   Drugje neopredeljeno – drugo

Količine goriv, porabljene v dejavnostih, ki niso opredeljene drugje (npr. razred 84.22 NACE). Ta kategorija vključuje porabo goriva za mobilne in stacionarne vojaške dejavnosti (npr. za ladje, zrakoplove, cestna vozila in v bivalnih prostorih) ne glede na to, ali je dostavljeno gorivo namenjeno vojaškim silam te države ali vojaškim silam druge države. Če se uporabi ta kategorija, je treba v poročilu obrazložiti, kaj zajema.

3.    PROIZVODI

3.1    PREMOG (trdna fosilna goriva in industrijski plini)

3.1.1   ČRNI PREMOG

Črni premog je agregat, enak vsoti antracita, premoga za koksanje in drugega bituminoznega črnega premoga.

3.1.2   ANTRACIT

Premog z visoko stopnjo karbonizacije za uporabo v industriji in gospodinjstvu. Običajno vsebuje manj kot 10 % hlapne snovi in ima visoko vsebnost ogljika (približno 90 % vezanega ogljika). Njegova bruto kalorična vrednost je večja od 24 000  kJ/kg na vlažen proizvod brez pepela.

3.1.3   PREMOG ZA KOKSANJE

Bituminozni premog, ustrezen za proizvodnjo koksa, primernega za uporabo v plavžih. Njegova bruto kalorična vrednost je večja od 24 000  kJ/kg na vlažen proizvod brez pepela.

3.1.4   DRUGI BITUMINOZNI PREMOG

Premog, ki se uporablja za ustvarjanje pare; zajete so vse vrste bituminoznega premoga, ki niso vključene pod premog za koksanje in antracit. Zanj je značilna večja vsebnost hlapne snovi kot pri antracitu (več kot 10 %) in manjša vsebnost ogljika (manj kot 90 % vezanega ogljika). Njegova bruto kalorična vrednost je večja od 24 000  kJ/kg na vlažen proizvod brez pepela.

3.1.5   RJAVI PREMOG

Rjavi premog je agregat, enak vsoti subbituminoznega premoga in lignita.

3.1.6   SUBBITUMINOZNI PREMOG

Zadeva neaglomerirani premog, ki ima bruto kalorično vrednost med 20 000  kJ/kg in 24 000  kJ/kg ter vsebuje več kot 31 % hlapne snovi na vlažen proizvod brez pepela.

3.1.7   LIGNIT

Neaglomerirani premog, ki ima bruto kalorično vrednost manjšo od 20 000  kJ/kg in vsebuje več kot 31 % hlapne snovi na vlažen proizvod brez pepela.

3.1.8   BRIKETI IZ ČRNEGA PREMOGA

Sestavljeno gorivo, proizvedeno iz prahu črnega premoga z dodatkom vezivnega sredstva. Količina proizvedenih briketov iz črnega premoga je zato lahko nekoliko večja od količine dejansko porabljenega premoga v pretvorbenem procesu.

3.1.9   KOKS ZA KOKSARNE

Trden ostanek pri karbonizaciji premoga, predvsem premoga za koksanje, pri visoki temperaturi; ima majhno vsebnost vlage in hlapnih snovi. Koks za koksarne se uporablja predvsem v železarski in jeklarski industriji kot vir energije in kemično sredstvo.

Grušč iz koksa in talilni koks se sporočita v tej kategoriji.

Tudi polkoks (trden ostanek pri karbonizaciji premoga pri nizki temperaturi) mora biti zajet v tej kategoriji. Polkoks se uporablja kot gorivo za ogrevanje ali v obratih za pretvorbe.

Ta kategorija zajema tudi koks, grušč iz koksa, polkoks iz lignita.

3.1.10   PLINSKI KOKS

Stranski proizvod črnega premoga, ki se uporablja za proizvodnjo mestnega plina v plinarnah. Plinski koks se uporablja za ogrevanje.

3.1.11   KATRAN IZ ČRNEGA PREMOGA

Proizvede se z destruktivno destilacijo bituminoznega premoga. Katran črnega premoga je tekoči stranski proizvod destilacije premoga, ki se uporablja pri pridobivanju koksa v koksarnah, ali pa se pridobi iz rjavega premoga („katran pri nizki temperaturi“).

3.1.12   BKB (BRIKETI IZ RJAVEGA PREMOGA)

BKB je sestavljeno gorivo, proizvedeno iz lignita ali subbituminoznega premoga z briketiranjem pod visokim tlakom brez dodajanja vezivnih sredstev, vključno s posušenimi delci lignita in prahom lignita.

3.1.13   INDUSTRIJSKI PLINI

Industrijski plini so agregat, enak vsoti plina iz plinarn, koksarniškega plina, plavžnega plina in drugih pridobljenih plinov.

3.1.14   PLIN IZ PLINARN

Zajete so vse vrste plina, proizvedenega v komunalnih podjetjih ali zasebnih obratih, katerih glavna dejavnost je proizvodnja, transport in distribucija plina. Zajet je plin, pridobljen s karbonizacijo (vključno s plinom, proizvedenim v koksarnah in reklasificiranim v plin iz plinarn), s popolnim uplinjenjem, obogaten ali ne z naftnimi derivati (UNP, ostanki kurilnega olja itd.), ter s preoblikovanjem in preprostim mešanjem plinov in/ali zraka, vključno s plinom za mešanje z zemeljskim plinom, ki bo razdeljen in porabljen v omrežju zemeljskega plina. Količino plina iz plinarn, ki je rezultat predelave drugih plinov iz premoga v plin iz plinarn, je treba sporočiti kot proizvodnjo plina iz plinarn.

3.1.15   KOKSARNIŠKI PLIN

Koksarniški plin je stranski proizvod pri pridobivanju koksa za koksarne za proizvodnjo železa in jekla.

3.1.16   PLAVŽNI PLIN

Plavžni plin je proizveden med zgorevanjem koksa v plavžih v železarski in jeklarski industriji. Je predelan in uporabljen kot gorivo delno znotraj obrata in delno v drugih procesih jeklarske industrije ali v elektrarnah, ki so primerno opremljene za njegov sežig.

3.1.17   DRUGI PRIDOBLJENI PLINI

Stranski proizvod pri proizvodnji jekla v martinovki, predelan, potem ko se vzame iz peči. Ti plini so poznani tudi pod imenom konvertorski plin, plin LD ali plin BOS. Količino goriva je treba navesti na osnovi bruto kalorične vrednosti. Zajema tudi neopredeljene industrijske pline, ki niso navedeni zgoraj, kot so vnetljivi plini trdnega ogljikovega izvora, pridobljeni v okviru proizvodnih in kemičnih postopkov, ki niso opredeljeni drugje.

3.1.18   ŠOTA

Šota je vnetljiv mehek, porozen ali stisnjen sediment rastlinskega izvora z visoko vsebnostjo vode (do 90 % v neobdelanem stanju), ki se enostavno reže, svetlo rjave do temno rjave barve. Vključuje rezano in mleto šoto. Tu ni zajeta šota za neenergetsko rabo.

3.1.19   PROIZVODI IZ ŠOTE

Proizvodi, kot so briketi iz šote, pridobljeni posredno ali neposredno iz rezane in mlete šote.

3.1.20   NAFTNI SKRILAVEC IN KATRANSKI PESEK

Naftni skrilavec in katranski pesek sta sedimentni kamnini, ki vsebujeta organske snovi v obliki kerogena. Kerogen je voskast material, ki je bogat z ogljikovodiki in se šteje za predhodnika nafte. Naftni skrilavec se lahko neposredno sežiga ali predela s segrevanjem, da se pridobi nafta iz skrilavca. Nafto iz skrilavca in druge proizvode, pridobljene z utekočinjanjem, je treba navesti kot druge ogljikovodike v okviru naftnih derivatov.

3.2    ZEMELJSKI PLIN

3.2.1   ZEMELJSKI PLIN

Zemeljski plin zajema pline, predvsem metan, v tekočem ali plinskem stanju, ki se pojavljajo v podzemnih nahajališčih, ne glede na metodo ekstrakcije (konvencionalna in nekonvencionalna). Tu so zajeti tako „nevezani“ plin s polj, kjer pridobivajo ogljikovodike samo v plinskem stanju, kot tudi „vezani“ plin, pridobljen skupaj s surovo nafto, in metan, pridobljen v rudnikih premoga (treskavi plin) ali v premogovem sloju (metan iz premoga). Zemeljski plin ne zajema bioplina ali industrijskih plinov. Prenose teh proizvodov v omrežje zemeljskega plina je treba sporočiti ločeno od zemeljskega plina. Zemeljski plin zajema utekočinjeni zemeljski plin (LNG) in stisnjeni zemeljski plin (CNG).

3.3    ELEKTRIČNA ENERGIJA IN TOPLOTA

3.3.1   ELEKTRIČNA ENERGIJA

Električna energija se nanaša na prenos energije s fizičnim pojavom, ki vključuje električni naboj ter njegov učinek v mirovanju in gibanju. Sporočiti je treba vso uporabljeno, proizvedeno in porabljeno električno energijo, vključno z električno energijo zunaj omrežja in za lastno porabo. Električno energijo zunaj omrežja proizvajajo obrati, ki so z vidika proizvodnje ločeni od omrežja; obrat ne more dovajati proizvedene električne energije v omrežje. Električna energija, ki se porabi za lastno porabo, je električna energija, ki jo porabi proizvajalec, preden se dovede v omrežje.

3.3.2   TOPLOTA (PRIDOBLJENA TOPLOTA)

Toplota se nanaša na energijo, pridobljeno s translacijskim, krožnim in vibracijskim gibanjem sestavin snovi ter spremembami njenega fizičnega stanja. Sporočiti je treba vso proizvedeno toploto, razen toplote, ki jo samoproizvajalci proizvedejo za lastno porabo in se ne proda. Vse druge oblike toplote se sporočijo v okviru uporabe proizvodov, iz katerih je bila toplota proizvedena.

3.4    NAFTA (surova nafta in naftni derivati)

3.4.1   SUROVA NAFTA

Surova nafta je mineralno olje naravnega izvora, ki ga sestavljajo ogljikovodiki z nečistočami, kot je žveplo. V normalnih temperaturah okolja in atmosferskega tlaka obstaja v tekočem stanju, njene lastnosti (gostota, viskoznost itd.) so zelo spremenljive. Ta kategorija vključuje tudi kondenzate iz vezanega ali nevezanega plina na črpališčih, kjer se mešajo s surovo nafto. Količine bi bilo treba sporočati ne glede na metodo ekstrakcije (konvencionalna in nekonvencionalna). Surova nafta ne zajema NGL.

3.4.2   KONDENZATI ZEMELJSKEGA PLINA (NGL)

NGL-ji so tekoči ali utekočinjeni ogljikovodiki, pridobljeni iz zemeljskega plina v obratih za ločevanje ali obratih za predelavo plina. Zajemajo etan, propan, butan (normalni in izo-), (izo)pentan in pentan plus (imenovani tudi naravni bencin ali kondenzat).

3.4.3   PETROKEMIČNE SUROVINE

Petrokemične surovine so proizvodi iz obdelane nafte, namenjene za nadaljnjo obdelavo (npr. kurilno olje, pridobljeno z neposredno destilacijo, ali vakuumsko plinsko olje), razen za mešanje. V nadaljnjem procesiranju se pretvorijo v en del ali več delov in/ali v končne proizvode. Ta opredelitev zajema tudi povratke iz petrokemične industrije v rafinerijo (npr. pirolitični gazolin, frakcije C4, plinsko olje in frakcije kurilnega olja).

3.4.4   ADITIVI/KISIKOVE SPOJINE

Aditivi so nekarbonatne substance, ki so dodane ali primešane naftnim derivatom zaradi izboljšanja njihovih lastnosti (oktanskega in cetanskega števila ter lastnosti v hladnem okolju itd.). Aditivi vključujejo kisikove spojine (kot so alkoholi (metanol, etanol), etri (metil terciarni butil eter (MTBE), etil terciarni butil eter (ETBE), terciarni amil metil eter (TAME) itd.), estri (repično olje ali dimetilester itd.), kemične spojine (kot so svinčev tetrametil (TML), svinčev tetraetil (TEL) in detergenti). Količine aditivov/kisikovih spojin (alkoholi, etri, estri in druge kemične spojine), navedene v tej kategoriji, bi se morale nanašati na količine, mešane z gorivi ali za uporabo goriva. Ta kategorija vključuje biogoriva, mešana s tekočimi fosilnimi gorivi.

3.4.5   BIOGORIVA V ADITIVIH/KISIKOVIH SPOJINAH

V tej kategoriji je treba navesti količine mešanic s tekočimi biogorivi, ki se nanašajo le na delež tekočih biogoriv in ne na skupni volumen tekočin, ki nastanejo z mešanjem s tekočimi biogorivi. Izključuje vsa tekoča biogoriva, ki niso bila mešana.

3.4.6   DRUGI OGLJIKOVODIKI

Sintetična nafta, ki je pridobljena iz katranskega peska, oljnega skrilavca itd., tekočin iz utekočinjenega premoga, proizvodnja tekočin s pretvorbo zemeljskega plina v bencin, emulgirana olja (npr. Orimulsion); ne zajema oljnega skrilavca; zajema nafto iz skrilavca (sekundarni proizvod).

3.4.7   NAFTNI DERIVATI

Naftni derivati so agregat, enak vsoti rafinerijskega plina, etana, utekočinjenih naftnih plinov, primarnega bencina, motornega bencina, letalskega bencina, bencinskega reaktivnega goriva, kerozinskega reaktivnega goriva, drugega kerozina, plinskega olja/dizelskega goriva, kurilnega olja, belega špirita in SPB, maziv, bitumna, parafinskih voskov, petrolkoksa in drugih proizvodov.

3.4.8   RAFINERIJSKI PLIN

Rafinerijski plin zajema mešanico nezgostljivih plinov, ki jih sestavljajo predvsem vodik, metan, etan in nenasičeni ogljikovodiki, ki se pridobijo med destilacijo surove nafte ali obdelovanjem naftnih derivatov (npr. kreking) v rafinerijah. Sem spadajo tudi povratki plinov iz petrokemične industrije.

3.4.9   ETAN

Etan je linearni ogljikovodik, ki je v naravi v plinastem stanju (C2H6), pridobljen iz zemeljskega plina in rafinerijskega plina.

3.4.10   UTEKOČINJENI NAFTNI PLINI (UNP)

UNP so lahki parafinski ogljikovodiki, pridobljeni med rafiniranjem ter v obratih za stabilizacijo surove nafte in obdelavo zemeljskega plina. Sestavljeni so predvsem iz propana (C3H8) in butana (C4Hl0) ali iz kombinacije obeh. Zajemajo lahko tudi propilen, butilen, izopropilen in izobutilen. UNP so za transport in skladiščenje običajno utekočinjeni pod tlakom.

3.4.11   PRIMARNI BENCIN

Primarni bencin je surovina za petrokemično industrijo (npr. proizvodnja etilena ali aromatov) ali za proizvodnjo bencina z reformingom ali izomerizacijo v rafineriji. Primarni bencin zajema materiale v območju destilacije med 30 °C in 210 °C ali v delu tega območja.

3.4.12   MOTORNI BENCIN

Motorni bencin je sestavljen iz mešanice lahkih ogljikovodikov in pridobljen z destilacijo pri temperaturi med 35 °C in 215 °C. Uporablja se kot gorivo za motorje na prisilni vžig za kopenski promet. Motorni bencin lahko zajema aditive, kisikove spojine in sredstva za povečanje oktanskega števila, vključno s svinčevimi spojinami. Zajema sestavine za mešanje z motornim bencinom (ne zajema aditivov/kisikovih spojin), npr. alkile, izomere, reformate, krekiran bencin, ki bo uporabljen kot motorni bencin. Motorni bencin je agregat, enak vsoti mešanic z biobencinom (biobencin v motornem bencinu) in nebiološkim bencinom.

3.4.12.1   Mešanica z biobencinom (biobencin v motornem bencinu)

Biobencin, primešan motornemu bencinu.

3.4.12.2   Nebiološki bencin

Preostanek motornega bencina – motorni bencin brez primešanega biobencina (predvsem motorni bencin fosilnega izvora).

3.4.13   LETALSKI BENCIN

Motorni bencin, posebej obdelan za letalske batne motorje, z oktanskim številom, primernim za motor, zmrziščem pri –60 °C in območjem destilacije običajno med 30 °C in 180 °C.

3.4.14   BENCINSKO REAKTIVNO GORIVO (PETROLEJSKO REAKTIVNO GORIVO ALI JP4)

Sem spadajo vsa lahka olja iz ogljikovodikov za energetske enote letalskih turbin, pridobljena z destilacijo pri temperaturi med 100 °C in 250 °C. Pridobijo se z mešanjem kerozinov in bencina ali primarnih bencinov, in sicer tako, da aromati ne presegajo 25 % volumna, parni tlak pa je med 13,7 kPa in 20,6 kPa.

3.4.15   REAKTIVNO LETALSKO GORIVO

Destilat za energetske enote letalskih turbin. Ima enake značilnosti destilacije med 150 °C in 300 °C (običajno ne nad 250 °C) in plamenišče kot kerozin. Poleg tega ima nekatere posebnosti (npr. zmrzišče), ki jih je določilo Mednarodno združenje letalskih prevoznikov. Zajema sestavine za mešanje s kerozinom. Reaktivno letalsko gorivo je agregat, enak vsoti mešanic z biokerozinom za reaktivne motorje (biokerozin za reaktivne motorje v kerozinskem reaktivnem gorivu) in nebiološkim kerozinom za reaktivne motorje.

3.4.15.1   Mešanica z biokerozinom za reaktivne motorje (biokerozin za reaktivne motorje v kerozinskem reaktivnem gorivu)

Biokerozin za reaktivne motorje, primešan kerozinskemu reaktivnemu gorivu).

3.4.15.2   Nebiološki kerozin za reaktivne motorje

Preostanek kerozinskega reaktivnega goriva – kerozinsko reaktivno gorivo brez primešanega biokerozina za reaktivne motorje (predvsem kerozinsko reaktivno gorivo fosilnega izvora).

3.4.16   DRUGI KEROZINI

Rafinirani naftni destilat, ki se uporablja v drugih sektorjih kot v letalskem prometu. Destilacija poteka med 150 °C in 300 °C.

3.4.17   PLINSKO OLJE/DIZELSKO GORIVO (DESTILAT KURILNEGA OLJA)

Plinsko olje/dizelsko gorivo je predvsem vmesni destilat, pridobljen z destilacijo med 180 °C in 380 °C. Zajema sestavine za mešanje. Na voljo je več kakovostnih stopenj, odvisno od uporabe. Plinsko olje/dizelsko gorivo zajema dizelsko gorivo za dizelske motorje avtomobilov in tovornjakov s kompresijskim vžigom. Zajema lahko olje za ogrevanje za industrijsko in komercialno rabo, plinsko olje za pogon plovil in plinsko olje za železniški promet, drugo plinsko olje, vključno s težkimi plinskimi olji, ki so pridobljena z destilacijo med 380 °C in 540 °C in ki se uporabljajo kot petrokemične surovine. Plinsko olje/dizelsko gorivo je agregat, enak vsoti mešanic z biodizli (biodizli v plinskem olju/dizelskem gorivu) in nebiološkimi dizli.

3.4.17.1   Mešanica z biodizli (biodizli v plinskem olju/dizelskem gorivu)

Biodizli, primešani plinskemu olju/dizelskemu gorivu.

3.4.17.2   Nebiološki dizli

Preostanek plinskega olja/dizelskega goriva – plinsko olje/dizelsko gorivo brez primešanih biodizlov (predvsem plinsko olje/dizelsko gorivo fosilnega izvora).

3.4.18   KURILNO OLJE (TEŽKO KURILNO OLJE)

Vsi ostanki (težkih) kurilnih olj (vključno s tistimi, ki so bila pridobljena z mešanjem). Kinematična viskoznost je nad 10 cSt pri 80 °C. Plamenišče je vedno nad 50 °C in gostota je vedno večja od 0,90 kg/l. Kurilno olje je agregat, enak vsoti kurilnega olja z nizko vsebnostjo žvepla in kurilnega olja z visoko vsebnostjo žvepla.

3.4.18.1   Kurilno olje z nizko vsebnostjo žvepla

Kurilno olje z vsebnostjo žvepla manj kot 0,5 %.

3.4.18.2   Kurilno olje z visoko vsebnostjo žvepla

Kurilno olje z vsebnostjo žvepla 0,5 % ali več.

3.4.19   BELI ŠPIRIT IN POSEBNI BENCINI (SBP)

Beli špirit in SBP so opredeljeni kot rafinirani vmesni destilati z enakim območjem destilacije kot pri primarnem bencinu/kerozinu. Zajemajo posebne bencine (t. i. SPB; lahka olja, pridobljena z destilacijo med 30 °C in 200 °C na 7 ali 8 kakovostnih stopnjah posebnih bencinov glede na razvrstitev v območju destilacije – kakovostne stopnje so opredeljene glede na temperaturno razliko med destilacijskimi točkami med 5 % in 90 % volumna, kar je največ 60 °C) in beli špirit (posebni bencin s plameniščem nad 30 °C ter destilacijskim območjem med 135 °C in 200 °C).

3.4.20   MAZIVA

Ogljikovodiki, nastali iz stranskih proizvodov destilatov. Uporabljajo se pretežno za zmanjševanje trenja med površinami. Zajete so vse končne oblike mazivnih olj, od vretenskega do cilindričnega olja in olj, ki se uporabljajo v masteh, motornih oljih in vseh kakovostnih stopnjah osnovnih olj za maziva.

3.4.21   BITUMEN

Trd, poltrd ali viskozen ogljikovodik koloidne strukture, rjave do črne barve; je ostanek destilacije surove nafte, pridobljen z vakuumsko destilacijo ostankov olj pri atmosferski destilaciji. Bitumen se pogosto imenuje asfalt in se uporablja predvsem za gradnjo cest in strešni material. Sem spadata tekoči in rezan bitumen.

3.4.22.   PARAFINSKI VOSKI

To so nasičeni alifatski ogljikovodiki. So ostanki, pridobljeni pri odstranjevanju voska v mazivnih oljih. Imajo kristalinsko strukturo, ki je bolj ali manj groba, glede na kakovostno stopnjo. Njihove glavne lastnosti: so brez barve in vonja, prosojni, s tališčem nad 45 °C.

3.4.23   NAFTNI KOKS

Črni trdni stranski proizvod, dobljen zlasti s krekiranjem in karbonizacijo ostankov surovine, iz ostankov vakuumske destilacije, katrana in smol v procesih, kot je prekinjeno ali neprekinjeno koksanje (delayed coking ali fluid coking). Sestoji predvsem iz ogljika (90–95 %) in ima majhno vsebnost pepela. Uporablja se kot surovina v koksarnah v jeklarski industriji, za ogrevanje, za izdelavo elektrod in proizvodnjo kemikalij. Dve najpomembnejši kakovostni stopnji sta „surovi koks“ in „kalcinirani koks“. Zajema „katalizatorski koks“, ki se med rafiniranjem nalaga na katalizator; ta koks ni obnovljiv in se običajno uporabi za gorivo v rafineriji.

3.4.24   DRUGI PROIZVODI

Vsi drugi proizvodi, ki zgoraj niso bili posebej navedeni, na primer: katran in žveplo. Zajemajo aromate (npr. BTX ali benzen, toluen in ksilen) in nenasičene ogljikovodike (npr. propilen), proizvedene v rafinerijah.

3.5    OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE IN ODPADKI

3.5.1   HIDROENERGIJA

Potencialna in kinetična energija vode, pretvorjena v električno energijo v hidroelektrarnah. Hidroenergija je agregat, enak vsoti pravih hidroelektrarn, mešanih hidroelektrarn in črpalnih hidroelektrarn.

3.5.1.1   Prave hidroelektrarne

Hidroelektrarne, ki uporabljajo le neposredni pritok naravne vode in nimajo zmogljivosti za črpanje (črpanje vode iz nižje lege v višjo).

3.5.1.2   Prave črpalne hidroelektrarne

Hidroelektrarne s pritokom naravne vode v višji rezervoar, pri čemer se lahko uporablja del opreme ali vsa oprema za črpanje vode iz nižje lege v višjo; proizvedena električna energija je rezultat pritoka naravne vode in vode, predhodno načrpane iz nižje lege v višjo.

3.5.1.2.1.   Od tega črpanje

To je delež električne energije, ustvarjene v mešanih hidroelektrarnah v črpalnem hidro načinu (iz vode, ki je bila predhodno črpana v višjo lego).

3.5.1.3   Prave črpalne hidroelektrarne

Hidroelektrarne brez pritoka naravne vode v višji rezervoar; velika večina vode za proizvodnjo električne energije je bila predhodno načrpana iz nižje lege v višjo; deževje in sneženje nista vključena.

3.5.2   GEOTERMALNA ENERGIJA

Geotermalna energija je toplota, ki se oddaja iz notranjosti Zemlje, običajno v obliki vroče vode ali pare. Ne vključuje toplote okolja, zajete s toplotnimi črpalkami s talnim virom toplote. Proizvodnja geotermalne energije predstavlja razliko med entalpijo tekočine, načrpane iz vrtine, in končne odpadne tekočine.

3.5.3   SONČNA ENERGIJA

Sončna energija je agregat, enak vsoti fotovoltaike in sončne toplotne energije.

3.5.3.1   Sončna fotonapetostna energija

Sončna svetloba, pretvorjena v električno energijo s pomočjo sončnih celic, ki ob stiku s svetlobo proizvajajo električno energijo. Navesti je treba vso proizvedeno električno energijo (vključno s proizvodnjo v majhnem obsegu in obrati, ločenimi od omrežja).

3.5.3.1.1   Streha

Tukaj navedite količino energije, ki jo proizvedejo sončni fotonapetostni paneli na stavbah, katerih primarni namen ni proizvodnja energije. Vključuje tudi BIPV (v stavbo vgrajeni fotonapetostni sistemi), pri čemer fotonapetostni paneli niso na strehi, ampak so npr. pritrjeni na stavbo. Sončni fotonapetostni paneli se ne štejejo za streho, če so nameščeni na široki površini, na tleh, pri čemer zavzemajo dodaten prostor (npr. kmetijske površine).

3.5.3.1.2   Zunaj omrežja

Tukaj sporočite porabo zunaj omrežja, kot je opredeljeno v Prilogi A, točka 3.3.1.

3.5.3.2   Sončna toplotna energija

Toplota, pridobljena iz sončnega sevanja (sončne svetlobe) in izkoriščena za uporabno pridobivanje energije. To na primer vključuje elektrarne na sončno toplotno energijo in aktivne sisteme za proizvodnjo sanitarne tople vode ali ogrevanje prostorov stavb. Ta proizvodnja energije je toplota, ki je na voljo prenosniku toplote, tj. nastala sončna energija z odšteto optično izgubo in izgubo na kolektorjih. Sončna energija, pridobljena s pasivnimi sistemi za ogrevanje, hlajenje in razsvetljavo stavb, se ne navede; navede se le sončna energija, pridobljena z aktivnimi sistemi.

3.5.4   ENERGIJA PLIMOVANJA, VALOV, MORJA

Mehanska energija, pridobljena iz gibanja plimovanja, valov ali morskih tokov in uporabljena za proizvodnjo električne energije.

3.5.5   VETRNA ENERGIJA

Kinetična energija vetra, uporabljena za proizvodnjo električne energije v vetrnih turbinah. Vetrna energija je agregat, enak vsoti vetrne energije, pridobljene na kopnem, in vetrne energije, pridobljene na morju.

3.5.5.1   Vetrna energija, pridobljena na kopnem

Proizvodnja električne energije z vetrom na kopnem (na celini, vključno z jezeri in drugimi celinskimi vodnimi telesi).

3.5.5.2   Vetrne elektrarne na morju

Proizvodnja električne energije na morju (npr. morje, ocean in umetni otoki). V zvezi s proizvodnjo vetrne energije na morju zunaj teritorialnih voda zadevnega ozemlja se upoštevajo vsi obrati v izključni ekonomski coni države.

3.5.6   INDUSTRIJSKI ODPADKI (NEOBNOVLJIVI)

Poroča se o industrijskih neobnovljivih odpadkih, ki so neposredno sežgani v posebnih obratih za smotrno uporabo energije. Količino porabljenega goriva bi bilo treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti. Odpadki, ki so bili sežgani, ne da bi se pri tem proizvedla energija, se ne navedejo. Obnovljive industrijske odpadke bi bilo treba navesti v kategoriji biogoriv, ki jih najbolje opisuje.

3.5.7   KOMUNALNI ODPADKI

Odpadki, ki jih proizvedejo gospodinjstva, bolnišnice in terciarni sektor (na splošno vsi odpadki, podobni gospodinjskim odpadkom), neposredno sežgani v posebnih obratih za smotrno uporabo energije. Količino porabljenega goriva bi bilo treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti. Odpadki, ki so bili sežgani, ne da bi se pri tem proizvedla energija, se ne navedejo. Komunalni odpadki so agregat, enak vsoti obnovljivih in neobnovljivih komunalnih odpadkov.

3.5.7.1   Obnovljivi komunalni odpadki

Količina komunalnih odpadkov biološkega izvora.

3.5.7.2   Neobnovljivi komunalni odpadki

Količina komunalnih odpadkov nebiološkega izvora.

3.5.8   BIOGORIVA

Biogoriva so agregat, enak vsoti trdnih biogoriv, bioplina in tekočih biogoriv. Biogoriva, ki se uporabljajo za neenergetske namene, so izključena iz področja uporabe statistik energetike (npr. les, ki se uporablja v gradbeništvu ali za izdelavo pohištva, biomazivo za mazanje motorja in biobitumen, ki se uporablja za cestne površine).

3.5.8.1   Trdna biogoriva

Zajema trdni organski, nefosilni material biološkega izvora (imenovan tudi biomasa), ki se lahko uporabi kot gorivo za proizvodnjo toplote ali električne energije. Trdna biogoriva so agregat, enak vsoti oglja, lesnega goriva, lesnih odpadkov in stranskih proizvodov, črnega luga, odpadkov sladkornega trsa, živalskih odpadkov, drugih rastlinskih materialov in ostankov ter obnovljivih industrijskih odpadkov.

3.5.8.1.1   Oglje

Oglje je gorivo, proizvedeno iz trdnih biogoriv – trden ostanek destruktivne destilacije in pirolize lesa ter drugih rastlinskih materialov.

3.5.8.1.2   Lesno gorivo, lesni odpadki in stranski proizvodi

Lesno gorivo ali drva (v obliki hlodov, dračja, peletov ali iveri), pridobljena iz naravnih ali upravljanih gozdov ali posameznih dreves. Zajeti so lesni odpadki, ki se uporabljajo kot gorivo in pri katerih je uporabljena prvotna sestava lesa; sem spadajo tudi leseni peleti. Oglje in črni lug nista zajeta. Količino porabljenega goriva bi bilo treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti.

3.5.8.1.2.1   Leseni peleti

Leseni peleti so cilindrični proizvod, ki je s kompresijo aglomeriran iz lesnih odpadkov.

3.5.8.1.3   Črni lug

Energija iz nealkalnega luga, dobljenega iz gnilišč med proizvodnjo sulfata ali kavstične celuloze, ki je potrebna za izdelavo papirja. Količino porabljenega goriva bi bilo treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti.

3.5.8.1.4   Odpadki sladkornega trsa

Gorivo, pridobljeno iz vlaknin, ki ostanejo po ekstrakciji soka pri predelavi sladkornega trsa. Količino porabljenega goriva bi bilo treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti.

3.5.8.1.5   Živalski odpadki

Energija iz živalskih izločkov, ostankov mesa in rib, ki se v posušeni obliki neposredno uporabljajo kot gorivo. To ne zajema odpadkov, ki se uporabljajo v obratih za anaerobno fermentacijo. Gorivni plini iz teh obratov se navedejo v okviru bioplinov. Količino porabljenega goriva bi bilo treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti.

3.5.8.1.6   Drugi rastlinski materiali in ostanki

Biogoriva, ki niso opredeljena drugje in vključujejo slamo, zelenjavne olupke, luščine zemeljskih oreščkov, dračje, ki ostane po obrezovanju, oljčne tropine in druge odpadke, ki nastanejo pri vzdrževanju, obdelavi in predelavi rastlin. Količino porabljenega goriva bi bilo treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti.

3.5.8.1.7   Obnovljivi industrijski odpadki

Trdni obnovljivi industrijski odpadki, neposredno sežgani v posebnih obratih za smotrno uporabo energije (med drugim na primer delež naravne gume v pnevmatikah iz odpadne gume ali delež naravnih vlaken v odpadkih iz tekstila – iz kategorij odpadkov 07.3 in 07.6, kot sta opredeljeni v Uredbi (ES) št. 2150/2002 o statistiki odpadkov). Količino porabljenega goriva bi bilo treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti.

3.5.8.2   Bioplin

Plin, ki je sestavljen predvsem iz metana in ogljikovega dioksida, je proizveden z anaerobno presnovo biomase ali termično obdelavo biomase, vključno z biomaso in odpadki. Količino porabljenega goriva bi bilo treba navesti na osnovi neto kalorične vrednosti. Bioplin je agregat, enak vsoti deponijskega plina, plina iz čistilnih naprav, drugih bioplinov, proizvedenih z anaerobno presnovo, in bioplinov, proizvedenih s termičnimi postopki.

3.5.8.2.1   Deponijski plin

Bioplin, proizveden z anaerobno presnovo deponijskih odpadkov.

3.5.8.2.2   Plin iz čistilnih naprav

Bioplin, proizveden z anaerobno fermentacijo blata iz čistilnih naprav.

3.5.8.2.3   Drugi bioplini, proizvedeni z anaerobno presnovo

Bioplin, proizveden z anaerobno fermentacijo živalskega blata in odpadkov iz klavnic, pivovarn in ostale agroživilske industrije.

3.5.8.2.4   Bioplini, proizvedeni s termičnimi postopki

Bioplin, proizveden s termično obdelavo (z uplinjenjem ali pirolizo) biomase.

3.5.8.3   Tekoča biogoriva

Ta kategorija zajema vsa tekoča goriva naravnega izvora (npr. goriva, proizvedena iz biomase in/ali biorazgradljivega dela odpadkov), ki so primerna za mešanje s tekočimi gorivi fosilnega izvora ali nadomestitev teh goriv. V tej kategoriji bi bilo treba navesti količine čistih tekočih biogoriv, ki niso bile mešane s fosilnimi gorivi. Pri posebnih primerih pri uvozu in izvozu tekočih biogoriv se upošteva samo trgovanje s količinami, ki niso bile mešane s transportnimi gorivi (tj. biogoriva v čisti obliki); trgovanje s tekočimi biogorivi, ki so bila mešana s pogonskimi gorivi, bi bilo treba navesti v kategoriji naftnih derivatov. Navedejo se le tekoča biogoriva, uporabljena za energetske namene – neposredno sežgana ali mešana s fosilnimi gorivi. Tekoča biogoriva so agregat, enak vsoti biobencina, biodizla, biokerozina za reaktivne motorje in drugih tekočih biogoriv.

3.5.8.3.1   Biobencin

Tekoča biogoriva, primerna za mešanje z motornim bencinom fosilnega izvora ali nadomestitev tega bencina.

3.5.8.3.1.1   Bioetanol

Etanol kot sestavina biobencina.

3.5.8.3.2   Biodizli

Tekoča biogoriva, primerna za mešanje s plinskim oljem/dizelskim gorivom fosilnega izvora ali nadomestitev tega olja/goriva.

3.5.8.3.3   Biokerozin za reaktivne motorje

Tekoča biogoriva, primerna za mešanje s kerozinom za reaktivne motorje fosilnega izvora ali nadomestitev tega kerozina.

3.5.8.3.4   Druga tekoča biogoriva

Tekoča biogoriva, ki niso zajeta v nobeni od navedenih kategorij.

3.5.9   TOPLOTA OKOLJA

Toplotna energija pri koristni temperaturni ravni, pridobljena (zajeta) s toplotnimi črpalkami, ki za svoje delovanje potrebujejo električno ali drugačno pomožno energijo. Ta toplotna energija je lahko shranjena v zunanjem zraku, pod trdnim zemeljskim površjem ali v površinskih vodah. Sporočiti bi bilo treba vrednosti z uporabo iste metodologije, ki se uporablja pri poročanju o toplotni energiji, zajeti s toplotnimi črpalkami, v skladu z direktivama 2009/28/ES in (EU) 2018/2001, vendar je treba vključiti vse toplotne črpalke, ne glede na njihovo raven zmogljivosti.

3.6    VODIK

Navesti je treba vodik, ki se uporablja kot surovina, gorivo ali nosilec energije / za shranjevanje energije. Vodik se navede tudi, kadar gre za samoproizvodnjo in porabo za lastne potrebe. Vodik, ki je prisoten v mešanicah, se ne navede, razen če je pridobljen (ločen) za energetsko ali neenergetsko uporabo.

PRILOGA B

LETNA STATISTIKA ENERGETIKE

V tej prilogi so opisani področje uporabe, enote, obdobje poročanja, pogostost, rok in načini posredovanja za letno zbiranje statističnih podatkov o energetiki.

Če ni navedeno drugače, se za zbiranje vseh podatkov, navedenih v tej prilogi, uporabljajo naslednje določbe:

Priloga A vsebuje pojasnila izrazov, ki niso pojasnjeni v tej prilogi.

1.    TRDNA FOSILNA GORIVA IN INDUSTRIJSKI PLINI

1.1    Zadevni energenti

Če ni navedeno drugače, to zbiranje podatkov velja za vse energente iz Poglavja 3.1 Priloge A PREMOG (trdna fosilna goriva in industrijski plini).

1.2    Seznam agregatov

Če ni drugače določeno, je treba naslednji seznam agregatov navesti za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.

Velja samo za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, sub-bituminozni premog in lignit.

Velja samo za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, sub-bituminozni premog in lignit.

Razlikovati je treba med dvema podkategorijama:

Ne velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, subbituminozni premog, lignit, šoto ter naftni skrilavec in katranski pesek.

Ne velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, subbituminozni premog, lignit, šoto ter naftni skrilavec in katranski pesek.

Ne velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, subbituminozni premog, lignit, šoto, naftni skrilavec in katranski pesek.

Neenergetska raba v vseh industrijskih, pretvorbenih in energetskih podsektorjih.

oddelka 20 in 21 NACE; neenergetska raba, npr. poraba premoga kot surovine za proizvodnjo gnojil in kot surovine za druge petrokemične proizvode.

Neenergetska raba v vseh prometnih podsektorjih.

Neenergetska raba v komercialnih in javnih storitvah, v gospodinjstvih, kmetijstvu in drugih drugje neopredeljenih sektorjih.

Sporočiti bi bilo treba uvoz po državi izvora in izvoz po namembni državi. Za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, subbituminozni premog, lignit, brikete iz črnega premoga, koks za koksarne, katran črnega premoga, brikete iz rjavega premoga, šoto, proizvode iz šote ter naftni skrilavec in katranski pesek.

Velja za antracit, premog za koksanje, drugi bituminozni premog, subbituminozni premog, lignit, brikete iz črnega premoga, koks za koksarne, plinski koks, katran črnega premoga, brikete iz rjavega premoga, šoto, proizvode iz šote ter naftni skrilavec in katranski pesek.

Za naslednje agregate se navedejo bruto in neto kalorične vrednosti:

1.3    Merske enote

Navedene količine morajo biti izražene v kt (kilotonah), razen: za industrijske pline (plin iz plinarn, koksarniški plin, plavžni plin, drugi pridobljeni plini), katerih sporočena količina mora biti izražena v TJ GCV (terajouli na osnovi bruto kaloričnih vrednosti).

Kalorične vrednosti morajo biti izražene v MJ/tono (megajouli na tono).

1.4    Odstopanja in izjeme

Ni relevantno.

2.    ZEMELJSKI PLIN

2.1    Zadevni energenti

To poglavje zadeva poročanje o zemeljskem plinu.

2.2    Seznam agregatov

V zvezi z zemeljskim plinom je treba navesti naslednji seznam agregatov.

Navedene količine za sektor oskrbe morajo biti izražene v volumskih in energijskih enotah ter zajemati bruto in neto kalorične vrednosti.

Vključuje proizvodnjo na morju.

Zemeljski plin, pridobljen skupaj s surovo nafto.

Zemeljski plin s polj, kjer pridobivajo ogljikovodike samo v plinskem stanju.

Metan, pridobljen v rudnikih premoga ali v premogovem sloju, prenesen na površino po cevovodih in porabljen v premogovnikih ali doveden do potrošnikov po cevovodih.

Začetne in končne ravni zalog bi bilo treba navesti ločeno kot zaloge na nacionalnem ozemlju ali zaloge, hranjene v tujini. „Raven zalog“ pomeni količino plina za dostavo med ciklusom dodajanja in odvzemanja zalog.

To velja za obnovljivi zemeljski plin, skladiščen v posebnih skladiščnih prostorih (izčrpana plinska in/ali naftna nahajališča, vodonosnik, solne jame, mešane jame ali drugo), in za skladiščen utekočinjeni zemeljski plin. Osnovni plin (cushion gas) se ne upošteva. Zahteva po navedbi kaloričnih vrednosti se tukaj ne uporablja.

Količina plina, izpuščenega v ozračje na črpališču ali v obratu za predelavo plina. Zahteva po navedbi kaloričnih vrednosti se tukaj ne uporablja.

Količina plina, sežganega na črpališču ali v obratu za predelavo plina. Zahteva po navedbi kaloričnih vrednosti se tukaj ne uporablja.

Končno porabo energije in končno neenergetsko porabo bi bilo treba za naslednje agregate navesti ločeno.

Končno porabo energije in končno neenergetsko porabo bi bilo treba za naslednje agregate navesti ločeno.

Končno porabo energije in končno neenergetsko porabo bi bilo treba za naslednje agregate navesti ločeno.

Navesti bi bilo treba količine skupnega zemeljskega plina in delež utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), in sicer po državah izvora za uvoz in po namembnih državah za izvoz.

Navedejo se ločeno kot prostori za skladiščenje plina in terminali za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) (ki se delijo na uvozne in izvozne terminale za LNG).

Ime lokacije skladiščnega prostora ali terminala za LNG.

Vrsta skladiščnega prostora, na primer izčrpano plinsko polje, vodonosnik, solne jame itd.

Za prostore za skladiščenje plina: skupna zmogljivost za skladiščenje plina, od česar se odšteje osnovni plin. Osnovni plin je skupna količina plina, stalno potrebnega za vzdrževanje primernega tlaka v rezervoarjih za podzemno skladiščenje in ustrezno nabavo skozi ciklus odvzemanja zalog.

Za terminale za LNG: skupna zmogljivost za skladiščenje plina, izražena kot ekvivalent plina.

Najvišja raven odvoda plina iz zadevnega skladiščnega prostora; to ustreza največji kapaciteti odjema.

Zmogljivost za ponovno uplinjanje je treba navesti za uvozne terminale, zmogljivost za utekočinjanje pa za izvozne terminale.

2.3    Merske enote

Količine zemeljskega plina bi bilo treba navesti po njihovi energijski vrednosti, tj. v TJ, na osnovi bruto kalorične vrednosti. Kadar se zahtevajo fizične količine, je enota 106 m3 pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101 325  Pa).

Kalorične vrednosti bi bilo treba navesti v kJ/m3 pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101 325  Pa).

Obratovalno zmogljivost bi bilo treba navesti v 106 m3, pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101 325  Pa).

Največji odvod ter zmogljivost za ponovno uplinjanje ali utekočinjanje se navedejo v 106 m3/dan pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101 325  Pa).

3.    ELEKTRIČNA ENERGIJA IN TOPLOTA

3.1    Zadevni energenti

To poglavje zajema toploto in električno energijo.

3.2    Seznam agregatov

Če ni določeno drugače, bi bilo v zvezi s toploto in električno energijo treba navesti naslednji seznam agregatov.

V tem poglavju veljajo naslednje posebne opredelitve za agregate za električno energijo in toploto, obravnavane v tem poglavju:

Agregate iz točk od 3.2.1.1 do 3.2.1.11 je treba navesti ločeno za proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalce. V okviru teh dveh vrst elektrarn je treba bruto in neto proizvodnjo električne energije in toplote navesti ločeno, kjer je to ustrezno, za elektrarne, toplarne in enote TE-TO. Za bruto električno energijo, proizvedeno v enotah TE-TO, katere podkategorijo bi bilo treba navesti v celotnem načinu soproizvodnje toplote in električne energije. Za neto toploto, proizvedeno v enotah TE-TO bi bilo treba navesti ločeno postavko o toploti za lastno porabo.

Goriva, ki se lahko vžgejo ali gorijo, tj. reagirajo s kisikom tako, da se ustvari občutno zvišanje temperature, ter z zgorevanjem lahko neposredno proizvajajo električno energijo in/ali toploto.

Toplota, ki nastaja pri procesih, pri katerih se energija ne dodaja, na primer pri kemijski reakciji. Ni zajeta odpadna toplota, ki nastane pri procesih, v katerih se dodaja energija; to bi bilo treba navesti kot toploto, proizvedeno iz ustreznega goriva.

Navedene količine iz točk 3.2.2.1 in 3.2.2.2 bi morale biti v skladu z vrednostmi, navedenimi za agregate iz točk od 3.2.1.1 do 3.2.1.11.

Za količine električne energije se šteje, da so uvožene ali izvožene, ko prečkajo politične meje države, in sicer ne glede na to, ali so bile carinjene ali ne. Če je električna energija prepeljana skozi državo, bi bilo treba količino te energije navesti tako pri uvozu kot tudi pri izvozu.

Glej obrazložitev pod točko 3.2.2.3. „Uvoz“.

Končno porabo energije in končno neenergetsko porabo bi bilo treba za naslednje agregate navesti ločeno.

Ne vključuje lastne porabe črpalnih elektrarn, toplotnih črpalk in električnih grelcev.

Navesti je treba uvoz in izvoz količin električne energije ter toplote po državi izvora in namembni državi. Glej obrazložitev pod točko 3.2.2.3. „Uvoz“.

Za naslednje obrate ali dejavnosti bi bilo treba neto proizvodnjo električne energije in neto proizvodnja toplote samoproizvajalcev prijaviti ločeno za enote samo za proizvodnjo električne energije, samo za proizvodnjo toplote ter za enote TE-TO:

Skupno neto proizvodnjo električne energije in del za lastno porabo (brez razdelitve med proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalca) je treba navesti ločeno za gospodinjstva, komercialne in javne storitve, energetski sektor, industrijski sektor in druge sektorje za vsako od naslednjih skupin goriv:

Bruto proizvedeno električno energijo, prodano toploto in porabljene količine goriva, vključno z njihovo ustrezno skupno energijo iz goriv, naštetih spodaj, je treba navesti ločeno za proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalce. V okviru teh dveh vrst proizvajalcev je treba to proizvodnjo električne energije in toplote navesti ločeno, kjer je to ustrezno, enote samo za proizvodnjo električne energije, samo za proizvodnjo toplote ter za enote TE-TO.

Navesti bi bilo treba moč, kakršna je na dan 31. decembra zadevnega leta poročanja, in za spodaj navedena goriva. Zajeta je električna moč elektrarn in TE-TO. Največjo neto električno moč je treba navesti za proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalce. Največja neto električna moč je vsota največjih neto moči vseh obratov, obravnavanih posamično v določenem obdobju obratovanja. Za obdobje obratovanja za namene tega zbiranja podatkov se predvideva obdobje neprekinjenega delovanja opreme: v praksi 15 ur ali več na dan. Največja neto moč je največja obratovalna moč, ki se lahko ob nemotenem delovanju obrata kontinuirano oddaja na izhodu elektrarne.

Največjo neto električno moč je treba navesti za proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalce ter ločeno za vsako vrsto obrata na eno gorivo ali na različna goriva, navedena spodaj. Sistemi na več goriv zajemajo samo enote, ki lahko stalno delujejo z zgorevanjem več kot ene vrste goriva. Obrate z ločenimi enotami, ki uporabljajo različna goriva, je treba razporediti v ustrezne kategorije obratov na eno gorivo. Za vse obrate na različna goriva je treba dodati podatke o tem, katere vrste goriva so uporabljene kot primarne in katere kot alternativne.

Na novo nameščena zmogljivost je največja neto električna zmogljivost proizvodnih enot, ki so začele obratovati v referenčnem letu. Razgrajena zmogljivost je največja neto električna zmogljivost, ki v referenčnem letu ne obratuje več.

Za vsa goriva, navedena v točkah 3.2.13 in 3.2.14, bi bilo treba za referenčno leto poročati o na novo nameščeni in razgrajeni zmogljivosti.

Zmogljivost shranjevanja ali energijska zmogljivost baterije je skupna količina energije, ki jo baterija lahko shrani. Nazivna moč je največja stopnja praznjenja, ki jo lahko doseže baterija glede na popolnoma napolnjeno stanje. Spodnje informacije bi bilo treba navesti za baterije, priključene na omrežje in uporabljene kot element za shranjevanje/izravnavo. Navesti je treba samo baterije z zmogljivostjo shranjevanja, ki je enaka ali večja od 1 MWh, in samo izmenjave z omrežjem.

Vsakega od zgoraj navedenih elementov bi bilo treba razdeliti na naslednje skupine zmogljivosti shranjevanja po velikosti:

3.3    Merske enote

Električno energijo bi bilo treba navesti v GWh (gigawattnih urah), toplota v TJ (terajoulih), zmogljivost pa v MW (megawattih). Za baterije bi bilo treba navesti zmogljivost shranjevanja v MWh in nazivno zmogljivost v MW.

Če je treba poročati tudi o drugih gorivih, se uporabljajo enote za navedbo teh goriv iz ustreznih poglavij te priloge.

4.    NAFTA IN NAFTNI DERIVATI

4.1    Zadevni energenti

Če ni navedeno drugače, to zbiranje podatkov velja za vse energente iz Poglavja 3.4 Priloge A. NAFTA (surova nafta in naftni derivati)

4.2    Seznam agregatov

Če ni določeno drugače, bi bilo treba naslednji seznam agregatov navesti za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.

4.2.1   OSKRBA S SUROVO NAFTO, NGL, PETROKEMIČNIMI SUROVINAMI, ADITIVI IN DRUGIMI OGLJIKOVODIKI

Naslednje agregate bi bilo treba navesti za surovo nafto, NGL, petrokemične surovine, aditive/kisikove spojine, biogoriva v aditivih/kisikovih spojinah in druge ogljikovodike:

Se ne uporablja za petrokemične surovine in biogoriva.

Se ne uporablja za surovo nafto, NGL in petrokemične surovine.

Uporablja se samo za petrokemične surovine.

Uporablja se samo za petrokemične surovine.

Zajete so količine surove nafte in proizvodov, ki so uvoženi ali izvoženi v okviru sporazumov o procesih predelave (tj. rafiniranje na podlagi računa). Pri surovi nafti in NGL bi bilo treba navesti izvorno državo; pri petrokemičnih surovinah in končnih proizvodih bi bilo treba navesti državo končnega prejema. Zajeti so vsi utekočinjeni plini (npr. UNP), pridobljeni s ponovnim uplinjanjem uvoženega utekočinjenega zemeljskega plina in naftnih derivatov, neposredno uvoženih ali izvoženih v okviru petrokemične industrije. Opomba: v tej kategoriji se ne bi smelo navesti trgovanja z biogorivi, ki niso bila mešana s transportnimi gorivi (tj. biogoriva v čisti obliki). Ponoven izvoz nafte, uvožene za predelavo znotraj območij pod carinskim nadzorom, je treba navesti pri izvozu proizvoda iz države, kjer je bila nafta predelana, v namembno državo.

Opomba za uvoz (4.2.1.5) se uporablja tudi za izvoz.

Količine, izmerjene kot vnos v rafinerijah.

Razlika med porabo rafinerije (zabeleženo) in bruto proizvodnjo rafinerije. Do izgub lahko pride zaradi izhlapevanja med destilacijo. Navedene izgube so prikazane s pozitivnim številom. Možna so povišanja volumna, ne pa tudi mase.

4.2.2   OSKRBA Z NAFTNIMI DERIVATI

Naslednji agregati se uporabljajo za končne proizvode (rafinerijski plin, etan, UNP, primarni bencin, motorni bencin – vključno z biobencinom, letalski bencin, bencinsko reaktivno gorivo, kerozinsko reaktivno gorivo – vključno z biogorivom, drugi kerozin, plinsko olje/dizelsko gorivo, kurilno olje z nizko in visoko vsebnostjo žvepla, beli špirit in SBP, maziva, bitumen, parafinski voski, petrolkoks in drugi proizvodi). Neposredno uporabljena surova nafta in NGL se upoštevata pri dostavi končnih proizvodov in reklasifikaciji proizvodov:

V tej kategoriji je treba navesti tudi goriva, uporabljena v rafinerijah za proizvodnjo električne energije in toplote, namenjenih za prodajo.

Opomba za uvoz v oddelku 4.2.1.5 se uporablja tudi tukaj.

Opomba za uvoz v oddelku 4.2.1.5 se uporablja tudi tukaj.

Spremembe zalog v javnih podjetjih, ki niso zajete v ravni in spremembah zalog, navedenih drugje. Povečanje zalog se prikaže z negativnim predznakom, zmanjšanje zalog pa s pozitivnim predznakom.

4.2.3   DOBAVA ZA PETROKEMIČNI SEKTOR

Zabeležena dobava končnih naftnih derivatov iz primarnih virov (npr. iz rafinerij, obratov za mešanje itd.) na notranji trg.

Količine nafte, porabljene kot gorivo za petrokemične procese, kot je parni kreking.

Količine nafte, porabljene v petrokemičnem sektorju za proizvodnjo etilena, propilena, butilena, sinteznega plina, aromatov, butadiena in drugih surovin na osnovi ogljikovodikov v procesih, kot sta parni kreking in parni reforming, in količine, porabljene v obratih za proizvodnjo aromatov. Niso zajete količine nafte, porabljene kot gorivo.

4.2.4   SEKTOR TRANSFORMACIJE

Navesti je treba količine energetske in neenergetske rabe.

4.2.5   ENERGETSKI SEKTOR

Navedejo se količine energetske in neenergetske rabe.

4.2.6   IZGUBE PRI PRENOSU IN DISTRIBUCIJI

Navesti je treba količine energetske in neenergetske rabe.

4.2.7   KONČNA PORABA ENERGIJE – INDUSTRIJSKI SEKTOR

Navesti je treba količine energetske in neenergetske rabe.

4.2.8   KONČNA PORABA ENERGIJE – PROMETNI SEKTOR

Navesti je treba količine energetske in neenergetske rabe.

4.2.9   KONČNA PORABA ENERGIJE – DRUGI SEKTORJI

Navesti je treba količine energetske in neenergetske rabe.

4.2.10   UVOZ PO DRŽAVI IZVORA IN IZVOZ PO NAMEMBNI DRŽAVI

Uvoz bi bilo treba navesti po državi izvora in izvoz po namembni državi. Opomba za uvoz v oddelku 4.2.1.5 se uporablja tudi tukaj.

4.2.11   ZMOGLJIVOST RAFINERIJE

Navede se skupna nacionalna zmogljivost za rafiniranje in razčlenitev letnih zmogljivosti posameznih rafinerij, izražena v tisoč tonah na leto. Sporočiti bi bilo treba naslednje točke:

4.3    Merske enote

Navedene količine morajo biti izražene v kt (kilotonah). Kalorične vrednosti morajo biti izražene v MJ/tono (megajouli na tono).

4.4    Izjeme

Ciper je izvzet iz obveznosti poročanja o agregatih, opredeljenih v oddelku 4.2.9 (Končna poraba energije – drugi sektorji); sporočiti bi bilo treba samo skupne vrednosti. Ciper je izvzet tudi iz obveznosti poročanja o neenergetski uporabi iz oddelkov 4.2.4 (Sektor pretvorbe), 4.2.5 (Energetski sektor), 4.2.7 (Industrija), 4.2.7.2 (Industrijski sektor – od tega: kemikalije in petrokemija), 4.2.8 (Promet) in 4.2.9 (Drugi sektorji).

5.   OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE IN ENERGIJA, PRIDOBLJENA IZ ODPADKOV

5.1    Zadevni energenti

Če ni navedeno drugače, to zbiranje podatkov velja za vse energente iz Poglavja 3.5 Priloge A OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE IN ODPADKI. Sporočiti bi bilo treba samo količine goriv, porabljene v energetske namene (npr. proizvodnja električne in toplotne energije, zgorevanje z energijsko predelavo, ki se uporablja v premičnih motorjih v prometu in v stacionarnih motorjih). Količine energentov iz obnovljivih virov, ki se uporabljajo za nadomestitev fosilnih goriv za neenergetske namene, bi bilo treba navesti v oddelku 5.2.9 vendar se jih ne bi smelo vključiti v ostale oddelke tega poglavja. Iz poročanja v oddelku 5.2.9 bi bilo treba izključiti proizvode iz obnovljivih virov, ki niso bili razviti za nadomestitev fosilnih goriv, kot so trdna biogoriva, ki se uporabljajo za pohištvo, gradbeništvo in proizvodnjo papirja/kartona, alkoholi, ki se uporabljajo v živilski industriji, in bombaž/naravna vlakna, ki se uporabljajo v tekstilni industriji. Iz poročanja v Poglavju 5 bi bilo treba izključiti pasivno toplotno energijo (npr. pasivno ogrevanje stavb s sončno toplotno energijo).

5.2    Seznam agregatov

Če ni določeno drugače, bi bilo treba naslednji seznam agregatov navesti za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku. Toplota okolja (toplotne črpalke) se navede samo za naslednje sektorje: sektor pretvorbe (le za agregate v zvezi s prodano toploto), energetski sektor (le skupna količina, brez podkategorij), industrijski sektor (le skupna količina, brez podkategorij), komercialne in javne storitve, gospodinjstva in drugje neopredeljeno – drugo. Za toploto okolja (toplotne črpalke) bi bilo treba podkategorije„aerotermalno“, „geotermalno“ in „hidrotermalno“ navesti v okviru domače proizvodnje. Za vsako od teh treh kategorij bi bilo treba navesti podkategorijo, od katere je treba navesti podkategorijo toplotnih črpalk s SPF nad pragom. Mejna vrednost SPF (faktor sezonske učinkovitosti) bi morala biti v skladu z Direktivo 2009/28/ES in Direktivo (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov.

5.2.1   BRUTO PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE IN TOPLOTE

Uporabljata se opredelitvi iz Poglavja 3.2.1. Agregate iz točk od 5.2.1.1 do 5.2.1.18 je treba navesti ločeno za proizvajalce po glavni dejavnosti in samoproizvajalce. V okviru teh dveh vrst obratov je treba bruto proizvodnjo električne energije in toplote navesti ločeno, kjer je to ustrezno, za enote samo za proizvodnjo električne energije, samo za proizvodnjo toplote ter za enote TE-TO.

Za sončno fotonapetostno energijo bi bilo treba navesti naslednje podkategorije velikosti:

Za točke 5.2.1.5.1 do 5.2.1.5.3 bi bilo treba navesti podkategoriji „strehe“ in „zunaj omrežja“. Kategorija „zunaj omrežja“ je obvezna le, če predstavlja 1 % ali več fotonapetostne zmogljivosti v ustrezni kategoriji velikosti.

5.2.2   OSKRBA

5.2.3   SEKTOR PRETVORBE

5.2.4   ENERGETSKI SEKTOR

5.2.5   IZGUBE PRI PRENOSU IN DISTRIBUCIJI

5.2.6   KONČNA PORABA ENERGIJE – INDUSTRIJSKI SEKTOR

5.2.7   KONČNA PORABA ENERGIJE – PROMETNI SEKTOR

5.2.8   KONČNA PORABA ENERGIJE – DRUGI SEKTORJI

5.2.9   KONČNA PORABA – NEENERGETSKA RABA

Za naslednje postavke:

Končno porabo – neenergetsko rabo bi bilo treba navesti za naslednje skupine goriv:

Prvo referenčno leto za prijavo elementov iz oddelka 5.2.9 je 2024. Do referenčnega leta 2027 se namesto ločenih postavk 5.2.9.1 do 5.2.9.3 navede samo zbirna skupna končna poraba – neenergetska raba. Količin, sporočenih v točki 5.2.9, se ne bi smelo vključiti v točkah 5.2.2 do 5.2.8.

5.2.10   NAJVEČJA NETO ELEKTRIČNA MOČ

Moč bi bilo treba navesti, kakršna je na dan 31. decembra zadevnega leta poročanja. Zajeta je električna moč elektrarn in TE-TO. Največja neto električna moč je vsota največjih neto moči vseh obratov, obravnavanih posamično v določenem obdobju obratovanja. Za obdobje obratovanja za namene tega zbiranja podatkov se predvideva obdobje neprekinjenega delovanja opreme: v praksi 15 ur ali več na dan. Največja neto moč je največja obratovalna moč, ki se lahko ob nemotenem delovanju obrata kontinuirano oddaja na izhodu elektrarne.

Za sončno fotonapetostno energijo bi bilo treba navesti naslednje podkategorije velikosti:

Za točke 5.2.10.5.1 do 5.2.10.5.3 bi bilo treba navesti podkategoriji „streha“ in „zunaj omrežja“. Kategorija „zunaj omrežja“ je obvezna le, če predstavlja 1 % ali več zmogljivosti v ustrezni kategoriji velikosti.

5.2.11   TEHNIČNE ZNAČILNOSTI

Navesti je treba celotno površino nameščenih sončnih kolektorjev. Površina sončnh kolektorjev se nanaša le na sončne kolektorje, ki se uporabljajo za proizvodnjo sončne toplotne energije; površina sončnih kolektorjev, uporabljenih za proizvodnjo električne energije, se ne navede v tej kategoriji (solarna fotonapetostna in koncentrirana sončna energija). Vključiti bi bilo treba površino vseh sončnih kolektorjev: glazirani in neglazirani zbiralniki, ploščati zbiralniki in zbiralniki z vakuumskimi cevmi, pri katerih je nosilec energije tekočina ali zrak.

Za vse postavke 5.2.11.12 do 5.2.11.14.2 bi bilo treba navesti podkategorijo za toplotne črpalke s SPF nad pragom. Mejna vrednost SPF (faktor sezonske učinkovitosti) bi morala biti v skladu z direktivama 2009/28/ES in (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov.

5.2.12   PROIZVODNJA TRDNIH BIOGORIV IN BIOPLINOV

Skupno proizvodnjo trdnih biogoriv (razen oglja) bi bilo treba porazdeliti med naslednja goriva:

Skupno proizvodnjo bioplina bi bilo treba porazdeliti med naslednje metode proizvodnje:

5.2.13   UVOZ PO DRŽAVI IZVORA IN IZVOZ PO NAMEMBNI DRŽAVI

Uvoz bi bilo treba sporočiti po državi izvora in izvoz po namembni državi. Uporablja se za biobencin, bioetanol, biokerozin za reaktivne motorje, biodizle, druga tekoča biogoriva, lesene pelete.

5.3    Merske enote

Električno energijo je treba navesti v GWh (gigawattnih urah), toploto v TJ (terajoulih), električno moč pa v MW (megawattih).

Sporočene količine morajo biti navedene v TJ (terajoulih na osnovi neto kalorične vrednosti) razen za oglje, biobencin, bioetanol, biokerozin za reaktivne motorje, biodizle in druga tekoča biogoriva, za katere morajo biti navedene v kt (kilotonah).

Kalorične vrednosti morajo biti izražene v MJ/tono (megajouli na tono).

Površina sončnih kolektorjev mora biti izražena v 1 000  m2.

Proizvodna zmogljivost mora biti izražena v kt (kilotonah) na leto.

6.    LETNE JEDRSKE STATISTIKE

Navesti je treba naslednje podatke o civilni uporabi jedrske energije:

6.1    Seznam agregatov

6.1.1   ZMOGLJIVOST OBOGATITVE

Letna separacijska zmogljivost operativnih obratov za obogatitev (ločevanje uranovih izotopov).

6.1.2   PROIZVODNA ZMOGLJIVOST SVEŽIH GORIVNIH ELEMENTOV

Letna proizvodna zmogljivost obratov za proizvodnjo goriva. Obrati za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva (MOX) niso vključeni.

6.1.3   PROIZVODNA ZMOGLJIVOST OBRATOV ZA PROIZVODNJO MEŠANEGA OKSIDNEGA GORIVA

Letna proizvodna zmogljivost obratov za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva.

Mešano oksidno gorivo vsebuje mešanico plutonija in urana (mešani oksid).

6.1.4   PROIZVODNJA SVEŽIH GORIVNIH ELEMENTOV

Proizvodnja končnih svežih gorivnih elementov v obratih za proizvodnjo jedrskega goriva. Gorivne palice ali drugi nedokončani izdelki niso vključeni. Obrati za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva prav tako niso vključeni.

6.1.5   PROIZVODNJA ELEMENTOV MEŠANEGA OKSIDNEGA GORIVA

Proizvodnja končnih svežih gorivnih elementov v obratih za proizvodnjo mešanega oksidnega goriva. Gorivne palice ali drugi nedokončani izdelki niso vključeni.

6.1.6   PROIZVODNJA TOPLOTE V JEDRSKIH REAKTORJIH

Skupna količina toplote, proizvedene v jedrskih reaktorjih za proizvodnjo električne energije ali za druge koristne uporabe toplote.

6.1.7   LETNA POVPREČNA IZGORELOST DOKONČNO IZRABLJENIH OBSEVANIH GORIVNIH ELEMENTOV

Izračunana povprečna izgorelost gorivnih elementov, dokončno izrabljenih v jedrskih reaktorjih med zadevnim referenčnim letom. Brez začasno izrabljenih gorivnih elementov, ki bodo pozneje verjetno ponovno napolnjeni.

6.1.8   PROIZVODNJA URANA IN PLUTONIJA V OBRATIH ZA PREDELAVO

Uran in plutonij, proizvedena v obratih za predelavo v referenčnem letu.

6.1.9   ZMOGLJIVOST (URAN IN PLUTONIJ) OBRATOV ZA PREDELAVO

Letna zmogljivost za predelavo urana in plutonija.

6.2    Merske enote

7.    VODIK

Naslednje podatke o vodiku je treba prvič navesti za referenčno leto 2024:

7.1    Seznam agregatov

7.1.1   OSKRBA

7.1.2   SEKTOR PRETVORBE

7.1.3   ENERGETSKI SEKTOR

7.1.4   IZGUBE PRI PRENOSU IN DISTRIBUCIJI

7.1.5   Končna neenergetska poraba – industrijski sektor

7.1.6   KONČNA ENERGETSKA PORABA – INDUSTRIJSKI SEKTOR:

7.1.7   KONČNA ENERGETSKA PORABA – PROMETNI SEKTOR:

7.1.8   KONČNA ENERGETSKA PORABA – DRUG SEKTOR

7.2    Proizvodna zmogljivost

Zmogljivost proizvodnje vodika na dan 31. decembra referenčnega leta je treba navesti enako podrobno kot proizvodnjo (točke 7.1.1.1 do 7.1.1.1.8).

7.3    Merske enote

Količine je treba navesti v TJ (NCV) in proizvodno zmogljivost v TJ (NCV) na leto.

8.    PODROBNA STATISTIKA KONČNE PORABE ENERGIJE

Navesti je treba naslednje razčlenjene podatke o porabi končne energije.

8.1    Seznam agregatov

8.1.1   Industrijski sektor

Navesti v skladu z opredelitvami iz oddelka 2.6.1 Priloge A.

8.1.2   PROMETNI SEKTOR

Navesti v skladu z opredelitvami iz oddelka 2.6.2 Priloge A.

8.1.3   SEKTOR KOMERCIALNIH IN JAVNIH STORITEV

Navesti v skladu z opredelitvami iz oddelka 2.6.3.1 Priloge A.

Prijaviti je treba samo podatkovne centre, ki jih gostijo poročevalske enote (ne glede na njihovo oznako NACE) s skupno zmogljivostjo 1 MW ali več. Prvo obvezno poročanje za to postavko je referenčno leto 2024.

8.1.4   SEKTOR GOSPODINJSTEV

Navesti v skladu z opredelitvami iz oddelka 2.6.3.2 Priloge A.

Nanaša se samo na električno energijo.

8.2    Zadevni energenti

Če ni navedeno drugače, to zbiranje podatkov velja za vse energente iz Priloge A.

Eurostat bo opredelil dejanski seznam energentov, za katere je treba podatke iz točke 7 Priloge B sporočiti v obrazcu za poročanje, kot podsklop tistih, ki so navedeni v točki 3 Priloge A.

8.3    Merske enote

Količine trdnih fosilnih goriv morajo biti navedene v kt (kilotonah).

Količine surove nafte in naftnih derivatov je treba navesti v kt (kilotonah).

Količine zemeljskega plina in industrijskih plinov (plin iz plinarn, koksarniški plin, plavžni plin, drugi pridobljeni plini) je treba navesti po vsebnosti energije, v TJ GCV (terajoulih na osnovi bruto kaloričnih vrednosti);

Električna energija mora biti navedena v GWh (gigawattnih urah).

Količine toplote morajo biti navedene v TJ (terajoulih na osnovi bruto kaloričnih vrednosti);

količine obnovljivih virov energije morajo biti navedene v TJ (terajoulih na osnovi neto kalorične vrednosti) razen za oglje, biobencin, bioetanol, biokerozin za reaktivne motorje, biodizle in druga tekoča biogoriva, za katere morajo biti navedene v kt (kilotonah).

Kalorične vrednosti za trdna fosilna goriva, surovo nafto in naftne derivate ter obnovljive vire energije in odpadke je treba navesti v MJ/t (megajouli na tono).

Kalorične vrednosti za zemeljski plin in industrijske pline morajo biti navedene v kJ/m3 pod referenčnimi pogoji (15 °C, 101 325  Pa).

Za druge energente, za katere se zahteva poročanje, so ustrezne enote opredeljene v zadevnih poglavjih te priloge.

8.4    Rok za pošiljanje podatkov

Podatke bi bilo treba poslati do 31. marca drugega leta, ki sledi letu poročanja.

8.5    Izjeme

Ciper je izvzet iz sporočanja razčlenjenih podatkov o končni porabi surove nafte in naftnih derivatov (kot je opredeljeno v oddelku 3.4 Priloge A) za vse agregate, zajete v oddelku 8.1.4 te priloge (gospodinjstva).

9.    PREDHODNI LETNI PODATKI

9.1    Zadevni energenti

To zbiranje podatkov se uporablja za vse proizvode, opisane v oddelkih 1.1, 2.1, 3.1, 4.1 in 5.1 te priloge.

9.2    Seznam agregatov

Navesti je treba naslednji seznam agregatov.

9.3    Merske enote

Količine morajo biti navedene v enotah, opredeljenih v oddelkih 1.3, 2.3, 3.3, 4.3 in 5.3 te priloge.

9.4    Rok za pošiljanje podatkov

Podatke bi bilo treba poslati do 31. maja drugega leta, ki sledi letu poročanja.

---

PRILOGA C

MESEČNA STATISTIKA ENERGETIKE

V tej prilogi so opisani področje uporabe, enote, obdobje poročanja, pogostost, rok in načini posredovanja za mesečno zbiranje statističnih podatkov o energetiki.

Priloga A vsebuje pojasnila izrazov, ki niso pojasnjeni v tej prilogi.

Za zbiranje vseh podatkov, navedenih v tej prilogi, se uporabljajo naslednje določbe:

1.    TRDNA GORIVA

1.1    Zadevni energenti

To poglavje zadeva poročanje o naslednjih gorivih:

1.2    Seznam agregatov

To so količine zalog v rudnikih ter zalog uvoznikov in potrošnikov, ki uvažajo neposredno.

To so količine zalog v rudnikih ter zalog uvoznikov in potrošnikov, ki uvažajo neposredno.

Razen črnega premoga, porabljenega za podporo v naftnih rafinerijah, ki se navede v „Dobava za celotno industrijo“.

Zajema črni premog, dobavljen za sektor pretvorbe (razen črnega premoga, navedenega v „Dobava za proizvajalce po glavni dejavnosti“ in „Dobava za koksarne“), energetski sektor in porabo končne energije v industrijskem sektorju.

Zajema črni premog, vnesen v plavž, kakor je opredeljeno v členu 2.2.11 Priloge A, in porabo končne energije črnega premoga v sektorju železa in jekla, kakor je opredeljeno v členu 2.6.1.8 Priloge A.

Razen črnega premoga, porabljenega za podporo v plavžih, ki se navede v „Dobava za celotno industrijo“.

Količina črnega premoga, dobavljena sektorjem, ki niso posebej omenjeni.

To so količine zalog v rudnikih ter zalog uvoznikov in potrošnikov, ki uvažajo neposredno.

To so količine zalog v rudnikih ter zalog uvoznikov in potrošnikov, ki uvažajo neposredno.

To so količine zalog proizvajalcev, uvoznikov in potrošnikov, ki uvažajo neposredno.

To so količine zalog proizvajalcev, uvoznikov in potrošnikov, ki uvažajo neposredno.

Zajema koks za koksarne, vnesen v plavž, kakor je opredeljeno v členu 2.2.11 Priloge A, in porabo končne energije koksa za koksarne v sektorju železa in jekla, kakor je opredeljeno v členu 2.6.1.8 Priloge A.

Razen koksa za koksarne, porabljenega kot energija za podporo v plavžih.

1.3    Merske enote

Navedene količine morajo biti izražene v kt (kilotonah).

1.4    Rok za pošiljanje podatkov

V dveh koledarskih mesecih po mesecu poročanja.

2.    ELEKTRIČNA ENERGIJA

2.1    Zadevni energenti

To poglavje zadeva poročanje o električni energiji.

2.2    Seznam agregatov

V zvezi z električno energijo morajo biti navedeni naslednji agregati:

2.3    Merske enote

Navedene količine morajo biti izražene v GWh (gigavatnih urah).

2.4    Rok za pošiljanje podatkov

V dveh koledarskih mesecih po mesecu poročanja.

3.    NAFTA IN NAFTNI DERIVATI

3.1    Zadevni energenti

Če ni navedeno drugače, to zbiranje podatkov velja za vse energente iz Poglavja 3.4 Priloge A. NAFTA (surova nafta in naftni derivati).

Kategorija „Drugi proizvodi“ zajema količine, ki ustrezajo opredelitvi iz Poglavja 3.4 Priloge A, in količine belega špirita in SBP, maziv, bitumna in parafinskih voskov; teh proizvodov se ne bi smelo navajati ločeno.

3.2    Seznam agregatov

Če ni določeno drugače, morajo biti naslednji agregati navedeni za vse energente, naštete v prejšnjem odstavku.

3.2.1   OSKRBA S SUROVO NAFTO, NGL, PETROKEMIČNIMI SUROVINAMI, ADITIVI IN DRUGIMI OGLJIKOVODIKI

Opomba za aditive in biogoriva: vključiti ne le že mešane količine, temveč tudi vse količine, namenjene za mešanje.

Naslednji agregati morajo biti navedeni za surovo nafto, NGL, petrokemične surovine, aditive/kisikove spojine, biogoriva in druge ogljikovodike:

Končni proizvodi ali polproizvodi, ki jih končni porabniki vrnejo rafinerijam za predelavo, mešanje ali prodajo. Običajno so to stranski proizvodi petrokemičnih predelovalnih dejavnosti. Uporablja se samo za petrokemične surovine.

Uvoženi naftni derivati, ki se ne dobavljajo končnim porabnikom in so ponovno uporabljeni kot surovine za nadaljnji proces obdelave v rafineriji. Uporablja se samo za petrokemične surovine.

Opomba za uvoz in izvoz: Zajete so količine surove nafte in proizvodov, ki so uvoženi ali izvoženi v okviru sporazumov o procesih predelave (tj. rafiniranje na podlagi računa). Pri surovi nafti in NGL bi bilo treba navesti izvorno državo; pri petrokemičnih surovinah in končnih proizvodih bi bilo treba navesti državo končnega prejema. Zajeti so vsi utekočinjeni plini (npr. UNP), pridobljeni s ponovnim uplinjanjem uvoženega utekočinjenega zemeljskega plina in naftnih derivatov, neposredno uvoženih ali izvoženih v okviru petrokemične industrije.

Povečanje zalog se vpiše s pozitivnim, zmanjšanje zalog pa z negativnim predznakom.

To je opredeljeno kot skupna količina nafte (vključno z drugimi ogljikovodiki in aditivi), v zvezi s katero je bilo zabeleženo, da je bila obdelana v rafineriji (vnos v rafinerijah).

Razlika med zabeleženo porabo v rafineriji in bruto proizvodnjo rafinerije. Do izgub lahko pride zaradi izhlapevanja med destilacijo. Navedene izgube so prikazane s pozitivnim številom. Možna so povišanja volumna, ne pa tudi mase.

3.2.2   OSKRBA S KONČNIMI PROIZVODI

V zvezi s surovo nafto, NGL, rafinerijskim plinom, etanom, UNP, primarnim bencinom, biobencinom, nebiološkim bencinom, letalskim bencinom, bencinskim reaktivnim gorivom, biokerozinom za reaktivne motorje, nebiološkim kerozinom za reaktivne motorje, drugimi kerozini, biodizli, nebiološkim plinskim oljem/dizelskim gorivom, kurilnim oljem z nizko vsebnostjo žvepla, kurilnim oljem z visoko vsebnostjo žvepla, petrolkoksom in drugimi proizvodi se navedejo naslednji agregati:

Poglavje 2.3 Priloge A. Energetski sektor – naftne rafinerije; zajeta so goriva, uporabljena v rafinerijah za proizvodnjo električne energije in toplote, namenjenih za prodajo.

Opomba za uvoz in izvoz iz točke 3.2.1 se uporablja tudi tu.

Povečanje zalog se vpiše s pozitivnim, zmanjšanje zalog pa z negativnim predznakom.

Zabeležena dobava končnih naftnih derivatov iz primarnih virov (npr. iz rafinerij, obratov za mešanje itd.) na notranji trg.

3.2.3   UVOZ PO DRŽAVI IZVORA – IZVOZ PO NAMEMBNI DRŽAVI

Uvoz bi bilo treba sporočiti po državi izvora in izvoz po namembni državi. Opomba za uvoz in izvoz iz točke 3.2.1 se uporablja tudi tu.

3.2.4   RAVNI ZALOG

Naslednje začetne in končne zaloge je treba navesti za vse energente, vključno za aditive/kisikove spojine, razen za rafinerijski plin:

3.2.4.1   Zaloge na nacionalnem ozemlju

Zaloge na naslednjih lokacijah: v cisternah v rafinerijah, tovornih terminalih, cisternah ob cevovodih, v baržah in obalnih tankerjih (če sta pristanišče odhoda in pristanišče prihoda v isti državi), v tankerjih v pristanišču države članice (če bodo raztovorjene v pristanišču), prostorih za zaloge na ladjah v notranji plovbi. Niso zajete zaloge nafte v cevovodih, vagonih cisternah, tovornjakih cisternah, prostorih za zaloge na morskih ladjah, bencinskih črpalkah, prodajalnah in prostorih za zaloge na morju.

3.2.4.2   Zaloge, skladiščene za druge države v okviru dvostranskih vladnih sporazumov

Zaloge na nacionalnem ozemlju, ki pripadajo drugi državi in do katerih ima ta zagotovljen dostop na podlagi sporazuma med zadevnima vladama.

3.2.4.3   Zaloge z znanim namembnim krajem zunaj državnih meja

Zaloge na nacionalnem ozemlju, ki niso vključene v točko 3.2.4.2 in pripadajo drugi državi ali pa so namenjene zanjo. Te zaloge so lahko znotraj ali zunaj območij pod carinskim nadzorom.

3.2.4.4   Druge zaloge na območjih pod carinskim nadzorom

Zajete so zaloge, ki niso vključene v točkah 3.2.4.2 in 3.2.4.3, ne glede na to, ali so bile ocarinjene ali ne.

3.2.4.5   Zaloge glavnih potrošnikov

Zajete so zaloge, ki so predmet vladnega nadzora. Ta opredelitev ne vključuje drugih zalog potrošnikov.

3.2.4.6   Zaloge na krovu morskih plovil, ki vstopajo na ozemlje, v pristanišču ali na privezu

Zaloge, ne glede na to, ali so bile carinjene ali ne. Ta kategorija ne zajema zalog na krovu plovil na odprtem morju.

Zajeta je nafta na obalnih tankerjih, če sta tako njihovo pristanišče odhoda kot njihovo pristanišče prihoda v isti državi. V primeru plovila, ki vstopa in ima več pristanišč raztovarjanja, navedite samo količino, ki bo raztovorjena v državi poročanja.

3.2.4.7   Vladne zaloge na nacionalnem ozemlju

Zajete so zaloge za nevojaške namene, ki jih vlada skladišči na nacionalnem ozemlju in so v lasti ali pod nadzorom vlade ter skladiščene izključno za nujne primere.

Niso zajete zaloge državnih naftnih družb ali javnih podjetij za proizvodnjo električne energije, ali zaloge, ki jih neposredno skladiščijo naftne družbe v imenu vlad.

3.2.4.8   Zaloge organizacij, ki skladiščijo zaloge na nacionalnem ozemlju

Zaloge javnih in zasebnih družb, ki upravljajo zaloge izključno za nujne primere.

Niso zajete obvezne zaloge, ki jih hranijo zasebna podjetja.

3.2.4.9   Vse druge zaloge na nacionalnem ozemlju

Vse druge zaloge, ki izpolnjujejo pogoje iz točke 3.2.4.1.

3.2.4.10   Zaloge v tujini v okviru dvostranskih vladnih sporazumov

Zaloge, ki pripadajo državi poročanja, vendar so v drugi državi, in do katerih imate zagotovljen dostop na podlagi sporazuma med zadevnima vladama.

3.2.4.11   Zaloge v tujini, ki so dokončno predvidene za uvoz v državo poročanja

Zaloge, ki niso vključene v kategorijo 10 in so last države poročevalke, a se nahajajo v drugi državi, kjer čakajo na uvoz v državo poročevalko.

3.2.4.12   Druge zaloge na območjih pod carinskim nadzorom

Druge zaloge na nacionalnem ozemlju, ki niso zajete v zgornjih kategorijah.

3.2.4.13   Vsebina cevovodov

Nafta (surova nafta in naftni derivati) v cevovodih, potrebna za vzdrževanje toka v cevovodih.

Poleg tega je treba po zadevnih državah navesti razčlenjene podatke o količinah:

„Začetne zaloge“ so zaloge na zadnji dan meseca pred mesecem poročanja. „Končne zaloge“ so zaloge na zadnji dan meseca poročanja.

3.3    Merske enote

Navedene količine morajo biti izražene v kt (kilotonah).

3.4    Rok za pošiljanje podatkov

V 55 dneh po mesecu poročanja.

3.5    Geografske opombe

Samo zaradi statističnega poročanja se pojasnila iz Poglavja 1 Priloge A uporabljajo z naslednjo posebno izjemo: Švica, vključno z Lihtenštajnom.

4.    ZEMELJSKI PLIN

4.1    Zadevni energenti

To poglavje zadeva poročanje o zemeljskem plinu.

4.2    Seznam agregatov

V zvezi z zemeljskim plinom je treba navesti naslednje agregate:

4.2.1   DOMAČA PROIZVODNJA

Vsa suha tržna proizvodnja znotraj nacionalnih meja, vključno s priobalno proizvodnjo. Proizvodnja se meri po prečiščenju ter ekstrakciji NGL in žvepla. Ne zajema izgub pri pridobivanju in količin, ki so bile ponovno dovedene, izpuščene v ozračje ali so izgorele. Zajema količine, porabljene v okviru industrije zemeljskega plina; pri pridobivanju plina, v cevovodih in obratih za predelavo.

4.2.2   UVOZ (VNOSI)

4.2.3   IZVOZ (IZSTOPI)

Opomba za uvoz in izvoz: navesti je treba vse količine zemeljskega plina, ki fizično prečkajo nacionalne meje države, in sicer ne glede na to, ali so bile carinjene ali ne. To vključuje količine, ki potujejo prek vaše države; te količine v tranzitu je treba navesti kot uvoz in kot izvoz. Uvoz utekočinjenega zemeljskega plina zajema le suhi tržni enakovredni proizvod, vključno s količinami za lastno porabo pri ponovnem uplinjanju. Količine za lastno porabo pri ponovnem uplinjanju je treba navesti v kategoriji Lastna poraba in izgube industrije zemeljskega plina (glej točko 4.2.11). Vse utekočinjene pline (npr. UNP), pridobljene pri ponovnem uplinjanju uvoženega LNG, je treba navesti pod „Količine, prejete iz drugih virov“ kategorije „Drugi ogljikovodiki“ v skladu z opredelitvijo iz Poglavja 3 te priloge (NAFTA IN NAFTNI DERIVATI).

4.2.4   SPREMEMBE ZALOG

Povečanje zalog se vpiše s pozitivnim, zmanjšanje zalog pa z negativnim predznakom.

4.2.5   ZABELEŽENA BRUTO NOTRANJA DOBAVA

Ta kategorija se nanaša na dobavo tržnega plina na notranji trg, vključno s plinom, uporabljenim v plinski industriji za ogrevanje in delovanje njene opreme (tj. poraba pri pridobivanju plina, v cevovodnih sistemih in obratih za predelavo); vključiti je treba tudi izgube pri prenosu in distribuciji.

4.2.6   ZAČETNO STANJE ZALOG NA NACIONALNEM OBMOČJU

4.2.8   KONČNO STANJE ZALOG NA NACIONALNEM OBMOČJU

4.2.9   ZAČETNO STANJE ZALOG V TUJINI

4.2.10   KONČNO STANJE ZALOG V TUJINI

Opomba za stanje zalog: zajema zemeljski plin, uskladiščen v plinskem in tekočem stanju.

4.2.11   LASTNA PORABA IN IZGUBE INDUSTRIJE ZEMELJSKEGA PLINA

Količine plina za lastno porabo, uporabljenega v plinski industriji za ogrevanje in delovanje njene opreme (tj. poraba pri pridobivanju plina, v cevovodnem sistemu in obratih za predelavo); zajema izgube pri prenosu in distribuciji.

4.2.12   UVOZ (VNOSI) PO DRŽAVI IZVORA IN IZVOZ (IZSTOPI) PO NAMEMBNI DRŽAVI

Uvoz (vnosi) bi bilo treba sporočiti po državi izvora in izvoz (izstopi) po namembni državi. Opomba za uvoz in izvoz iz točke 4.2.3 se uporablja tudi tu. Uvoz in izvoz je treba navesti samo za sosednjo državo ali državo, ki ima neposredno plinovodno povezavo, v primeru utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) pa za državo, v kateri je bil plin naložen na ladjo za prevoz.

4.2.13   DOBAVA ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE

4.3    Merske enote

Količine morajo biti izražene v dveh oblikah:

4.4    Rok za pošiljanje podatkov

V 55 dneh po mesecu poročanja.

---

PRILOGA D

KRATKOROČNA MESEČNA STATISTIKA

V tej prilogi so opisani področje uporabe, enote, obdobje poročanja, pogostost, rok in načini posredovanja za kratkoročno mesečno zbiranje statističnih podatkov.

Priloga A vsebuje pojasnila izrazov, ki niso pojasnjeni v tej prilogi.

Za zbiranje vseh podatkov, navedenih v tej prilogi, se uporabljajo naslednje določbe:

1.    UVOZ IN DOBAVA SUROVE NAFTE

1.1    Zadevni energenti

To poglavje zadeva poročanje o surovi nafti.

1.2    Opredelitev pojmov

1.2.1   Uvoz

Uvoz zajema vse količine surove nafte, ki bodisi vstopi na carinsko območje države članice bodisi prihaja iz druge države članice za druge namene kot je tranzit. Vključiti je treba surovo nafto, ki se uporablja za povečanje zalog.

Nafto, pridobljeno z morskega dna, nad katero država članica uveljavlja izključne pravice za namene izkoriščanja, in vstopa na carinsko območje Skupnosti, bi bilo treba izločiti iz uvoza.

1.2.2   Oskrba:

Oskrba zajema uvoženo surovo nafto in surovo nafto, proizvedeno v državi članici v referenčnem obdobju. Oskrba s surovo nafto iz predhodno oblikovanih zalog je izključena.

1.2.3   Cena CIF:

Cena CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) vključuje ceno FOB (franko na ladijski krov), ki je dejansko zaračunana cena v pristanišču/kraju natovarjanja poleg stroškov prevoza, zavarovanja in stroškov, povezanih s prenosom surove nafte.

Cena CIF surove nafte, ki je pridobljena v neki državi članici, se mora izračunati brez stroškov razkladanja v pristanišču ali na meji, in sicer takoj, ko surova nafta zapade pod carinsko pristojnost države uvoznice.

1.2.4   Gostota API:

Gostota API je merilo, kako težka/lahka je surova nafta v primerjavi z vodo. O gostoti API se poroča v skladu z naslednjo formulo glede na specifično težo (SG): API = (141,5 ÷ SG) – 131,5

1.3    Seznam agregatov

1.3.1   Naslednji seznam agregatov mora biti naveden za uvoz surove nafte, razdeljen po vrsti in geografskem območju proizvodnje:

1.3.2   Za dobavo surove nafte mora biti naveden naslednji seznam agregatov:

1.4    Merske enote

bbl (sodček) za 2.3.1.4. in 2.3.2.1.

kt (tisoč ton) za 2.3.2.1.

% (odstotek) 2.3.1.3.

° (stopinje) za 2.3.1.2.

USD (ameriški dolar) na sodček za 1.3.1.5. in 1.3.2.2.

$ (ameriški dolar) na tono za 1.3.2.2.

1.5    Veljavne določbe