Direktiva Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev

Direktiva Sveta 2001/86/ES

z dne 8. oktobra 2001

o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 Pogodbe,

ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Za doseganje ciljev Pogodbe ustanavlja Uredba Sveta (ES) št. 2157/2001 [4] Statut evropske družbe (SE).

(2) Namen navedene uredbe je vzpostaviti enoten pravni okvir, v katerem bi lahko družbe iz raznih držav članic načrtovale in izvajale reorganizacijo svojega poslovanja na ravni Skupnosti.

(3) Za spodbujanje socialnih ciljev Skupnosti je treba predvsem glede udeležbe delavcev opredeliti posebne določbe, katerih cilj je zagotoviti, da ustanovitev SE ne povzroči odprave ali krčenja praks udeležbe delavcev, že obstoječih v družbah, ki sodelujejo pri ustanavljanju SE. Za uresničitev tega cilja si je treba prizadevati z uvedbo skupine pravil s tega področja, ki dopolnjujejo določbe Uredbe.

(4) Ker države članice ne morejo v zadostni meri dosegati ciljev predlaganega delovanja, kakor je opredeljeno zgoraj, saj je namen uvesti skupino pravil o udeležbi delavcev, ki veljajo za SE, in ker je torej te cilje zaradi obsega in učinka predlaganega delovanja mogoče bolje dosegati na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je nujno potrebno za doseganje teh ciljev.

(5) Zaradi velike raznolikosti predpisov in praks, ki obstajajo v državah članicah glede načina udeležbe predstavnikov delavcev pri odločanju v družbah, ni priporočljivo določiti enega samega evropskega modela udeležbe delavcev, ki bi se uporabljal za SE.

(6) Kljub temu bi bilo treba v vseh primerih oblikovanja SE zagotoviti postopke obveščanja in posvetovanja na čezmejni ravni.

(7) Če v eni ali več družbah, ki ustanavljajo SE, že obstajajo pravice soodločanja, se morajo ohraniti, tako da se prenesejo na SE, ko je ta ustavljen, razen če se stranke ne odločijo drugače.

(8) Konkretne postopke čezmejnega obveščanja in posvetovanja z delavci ter po potrebi tudi soodločanja, ki naj bi se uporabljali za vsak SE, je treba opredeliti predvsem s sporazumom med udeleženimi strankami, če tega sporazuma ni, pa z uporabo skupine subsidiarnih pravil.

(9) Glede na različnost nacionalnih sistemov udeležbe delavcev bi morale države članice glede soodločanja ob združitvi še vedno imeti možnost, da ne uporabijo splošnih predpisov. Obstoječe sisteme in prakse soodločanja je treba, kjer je to ustrezno na ravni udeleženih družb, ohraniti s prilagajanjem registracijskih predpisov.

(10) Pravila glasovanja v posebnem organu, ki zastopa delavce pri pogajanjih, zlasti pri sklepanju sporazumov, ki predvidevajo v eni ali več udeleženih družbah raven soodločanja nižjo od obstoječe, bi morala biti sorazmerna z nevarnostjo odprave ali krčenja obstoječih sistemov in praks sood- ločanja. Ta nevarnost je večja za SE, ki je bil ustanovljen s preoblikovanjem ali združitvijo, kakor pa za ustanovitev holdinga ali skupne hčerinske družbe.

(11) Če se s pogajanji med predstavniki delavcev in pristojnimi organi udeleženih družb sporazum ne doseže, je treba zagotoviti vse potrebno, da po ustanovitvi SE zanj veljajo nekatere standardne zahteve. Te zahteve naj bi zagotovile učinkovito prakso čezmejnega obveščanja in posvetovanja z delavci, pa tudi soodločanje delavcev v zadevnih organih SE, če je takšno soodločanje v udeleženih družbah obstajalo že pred ustanovitvijo SE.

(12) Zagotoviti je treba, da so predstavniki delavcev, ki delujejo v okviru te direktive, pri opravljanju svojih nalog deležni zaščite in zagotovil, podobnih tistim, ki se predstavnikom delavcev zagotavljajo z zakonodajo in/ali prakso države, v kateri so zaposleni. Ne smejo biti tarča kakršne koli diskriminacije, ki bi bila posledica zakonitega izvajanja njihovih dejavnosti, in morajo biti deležni ustrezne zaščite glede odpusta in drugih sankcij.

(13) Zaupnost občutljivih informacij je treba ohraniti tudi po poteku mandata predstavnikov delavcev in zagotoviti vse potrebno, da se pristojnemu organu SE omogoči zadržati informacije, ki bi lahko resno škodile delovanju SE, če bi bile razkrite javnosti.

(14) Kadar SE in njegove hčerinske družbe in podružnice ureja Direktiva Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah in povezanih družbah na območju Skupnosti [5], se določbe navedene direktive in določba, ki jo prenaša v nacionalno zakonodajo, ne uporabljajo niti za SE niti za njegove hčerinske družbe ali podružnice, razen če se posebno pogajalsko telo odloči, da ne bo začelo pogajanj ali da bo končalo že začeta pogajanja.

(15) Ta direktiva ne vpliva na druge obstoječe pravice glede udeležbe in ne vpliva nujno na druge obstoječe strukture zastopanja, ki jih določajo zakoni in prakse Skupnosti ter posameznih držav.

(16) Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe ob neizpolnjevanju obveznosti, ki jih določa ta direktiva.

(17) Pogodba ne zagotavlja drugih potrebnih pristojnosti, da bi Skupnost sprejela predlagano direktivo, razen tistih iz člena 308.

(18) Temeljno načelo in izrecni cilj te direktive je zaščita pridobljenih pravic delavcev glede udeležbe pri odločitvah družbe. Pravice delavcev, ki so veljale pred ustanovitvijo SE, naj bi določale podlago za pravice delavcev do udeležbe v SE (načelo "prej in potem"). Zato bi morali takšen prijem uporabiti ne le pri ustanovitvi SE, temveč tudi pri strukturnih spremembah v obstoječem SE in za družbe, na katere vplivajo procesi strukturnih sprememb.

(19) Države članice bi morale zagotoviti, da so predstavniki sindikatov lahko člani posebnega pogajalskega telesa, ne glede na to, ali so zaposleni v družbi, ki sodeluje pri ustanavljanju SE, ali ne. Države članice bi morale biti v tem smislu še zlasti zmožne uvesti to pravico, kadar imajo sindikalni predstavniki v skladu z nacionalno zakonodajo pravico biti člani nadzornih ali upravnih organov družbe in v njih glasovati.

(20) V več državah članicah temeljijo udeležba delavcev in druga področja odnosov med delodajalci in delavci na nacionalni zakonodaji, pa tudi na praksi, kar v tem smislu pomeni še, da zajemajo tudi kolektivne pogodbe na različnih nacionalnih, sektorskih in/ali podjetniških ravneh –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

ODDELEK I

SPLOŠNE DOLOČBE

SECTION I

GENERAL

SECTION II

NEGOTIATING PROCEDURE

SECTION III

MISCELLANEOUS PROVISIONS

PRILOGA

STANDARDNA PRAVILA

(iz člena 7)

Del 1: Sestava telesa, ki zastopa delavce

Za doseganje cilja, opisanega v členu 1, in v primerih iz člena 7 je treba ustanoviti predstavniško telo v skladu z naslednjimi pravili.

(a) Predstavniško telo sestavljajo delavci SE in njegovih hčerinskih družb in obratov, ki jih med seboj izvolijo ali imenujejo predstavniki delavcev, v njihovi odsotnosti pa vsi delavci.

(b) Volitve ali imenovanje članov predstavniškega telesa se opravijo v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.

Države članice določijo pravila za zagotavljanje, da je število članov predstavniškega telesa in dodelitev sedežev v predstavniškem telesu prilagojeno, tako da se upoštevajo spremembe, ki nastopijo v SE in njegovih hčerinskih družbah in obratih.

(c) Če velikost predstavniškega telesa to upravičuje, predstavniško telo med svojimi člani izvoli ožji odbor, ki vključuje največ tri člane.

(d) Predstavniško telo sprejme svoj poslovnik.

(e) Člani predstavniškega telesa so izvoljeni ali imenovani sorazmerno s številom delavcev, ki jih v vsaki državi članici zaposlujejo udeležene družbe in zadevne hčerinske družbe ali zadevni obrati, tako da se državi članici dodeli en sedež na delež delavcev v tej državi članici, ki je enak 10 % ali njegovemu deležu števila delavcev, ki jih zaposlujejo udeležene družbe in zadevne hčerinske družbe ali obrata v vseh državah članicah skupaj.

(f) Pristojni organ SE je obveščen o sestavi predstavniškega telesa.

(g) Štiri leta po ustanovitvi predstavniškega telesa to telo preuči, ali naj začne pogajanja za sklenitev sporazuma iz členov 4 in 7 ali pa naj naprej uporablja standardna pravila, sprejeta v skladu s to Prilogo.

Členi 3(4) do (7) in 4 do 6 se smiselno uporabljajo, če je bil sprejet sklep o pogajanju glede sporazuma v skladu s členom 4, v tem primeru se izraz "posebno pogajalsko telo" nadomesti z izrazom "predstavniško telo". Če do konca pogajanj sporazum ni sklenjen, se še naprej uporabljajo pravila, ki so bila prvotno sprejeta v skladu s standardnimi pravili.

Del 2: Standardna pravila za obveščanje in posvetovanje

Pristojnosti in pooblastila predstavniškega telesa, ustanovljenega v SE, urejajo naslednja pravila.

(a) Pristojnost predstavniškega telesa se omeji na vprašanja, ki zadevajo sam SE in katero koli od njegovih hčerinskih družb ali obratov, ki je v drugi državi članici, ali ki presegajo pooblastila organov odločanja v eni sami državi članici.

(b) Brez poseganja v sestanke, ki potekajo v skladu s točko (c), ima predstavniško telo pravico, da ga na podlagi rednih poročil, ki jih sestavlja pristojni organ, obveščajo in se z njim posvetujejo o razvoju poslovanja SE in o njegovem razvoju in da se v ta namen vsaj enkrat letno sestane s pristojnim organom SE. O tem je treba obvestiti lokalna vodstva.

Pristojni organ SE zagotovi predstavniškemu telesu dnevni red sestankov upravnega organa, ali kjer je primerno, vodstvenega in nadzornega organa, in kopije vseh dokumentov, predloženih na generalni skupščini delničarjev.

Sestanek je zlasti v zvezi s strukturo, ekonomskim in finančnim položajem, verjetnim trendom poslovanja, proizvodnje in prodaje, položajem in verjetnimi trendi razvoja, naložb in v zvezi z bistvenimi spremembami, ki zadevajo organizacijo, uvedbo novih delovnih metod ali proizvodnih postopkov, prenose proizvodnje, združitve, zmanjšanja ali zaprtja družb, obratov ali njihovih pomembnih delov in kolektivne presežke.

(c) Če obstajajo izjemne okoliščine, ki precej vplivajo na interese delavcev, zlasti ob preselitvah, prenosih, zaprtjih obratov ali družb ali ob kolektivnih presežkih, ima predstavniško telo pravico biti obveščeno. Predstavniško telo ali ožji odbor, kadar se predstavniško telo, zlasti kadar je to nujno, tako odloči, ima pravico, da se na svojo zahtevo sestane s pristojnim organom SE ali predstavniki katere koli primernejše vodstvene ravni v SE, ki imajo pristojnost odločanja, tako da je obveščen in se posvetuje o ukrepih, ki bistveno vplivajo na interese delavcev.

Kadar se pristojni organ odloči, da ne bo ravnal v skladu z mnenjem, ki ga je izrazilo predstavniško telo, ima predstavniško telo za dosego dogovora pravico do nadaljnjega sestanka s pristojnim organom SE.

Na sestanku, katerega organizira ožji odbor, imajo pravico sodelovati tudi tisti člani predstavniškega telesa, ki zastopajo delavce, ki jih zadevni ukrepi neposredno zadevajo.

Zgoraj omenjeni sestanki ne vplivajo na posebne pravice pristojnega organa.

(d) Države članice lahko določijo predpise o predsedovanju sestankom v zvezi z obveščanjem in posvetovanjem.

Pred kakršnim koli sestankom s pristojnim organom SE ima predstavniško telo ali ožji odbor, po potrebi razširjen v skladu s tretjim pododstavkom odstavka (c), pravico sestati se brez navzočnosti predstavnikov pristojnega organa.

(e) Brez vpliva na člen 8 člani predstavniškega telesa obvestijo predstavnike delavcev v SE ter njegovih hčerinskih družbah in obratih o vsebini in izidu postopkov obveščanja in posvetovanja.

(f) Predstavniškemu telesu ali ožjemu odboru lahko pomagajo strokovnjaki, ki jih sam izbere.

(g) Člani predstavniškega telesa imajo pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi usposabljanja, če je to potrebno zaradi izpolnjevanja njihovih nalog.

(h) Stroške predstavniškega telesa krije SE, ki članom tega telesa zagotovi finančne in materialne vire, potrebne za ustrezno opravljanje njihovih nalog.

Če ni dogovorjeno drugače, mora SE še zlasti kriti stroške organiziranja sestankov in zagotavljanja prevajalskih storitev ter namestitev in potne stroške članov predstavniškega telesa in ožjega odbora.

V skladu s temi načeli lahko države članice določijo proračunska pravila delovanja predstavniškega telesa. Zlasti lahko omejijo financiranje, tako da krijejo stroške le za enega strokovnjaka.

Del 3: Standardna pravila za soodločanje

Soodločanje zaposlenih v SE urejajo naslednje določbe.

(a) Če so se za s preoblikovanjem ustanovljeni SE pred registracijo uporabljala pravila države članice v zvezi s soodločanjem delavcev v upravnem ali nadzornem telesu, se v SE še naprej uporabljajo vsi vidiki soodločanja delavcev. V ta namen se smiselno uporablja točka (b).

(b) V drugih primerih ustanavljanja SE imajo delavci v SE, njegovih hčerinskih družbah in obratih in/ali njihovo predstavniško telo pravico, da izvolijo ali imenujejo ali priporočijo imenovanje ali nasprotujejo imenovanju dela članov upravnega ali nadzornega organa SE, pri čemer je število teh članov enako najvišjemu veljavnem deležu v udeleženih družbah pred registracijo SE.

Če pred registracijo SE za nobeno od udeleženih družb niso obstajali predpisi o soodločanju, se od SE ne zahteva, da uvede določbe o soodločanju delavcev.

Predstavniško telo odloči o razdelitvi sedežev v upravnem ali nadzornem odboru med člane, ki zastopajo delavce iz različnih držav članic, ali o načinu, kako lahko delavci v SE priporočajo ali nasprotujejo imenovanju članov teh teles v skladu z deležem delavcev SE v vsaki državi članici. Če delavci ene ali več držav članic niso zajeti v tem sorazmernem merilu, predstavniško telo imenuje člana iz teh držav članic, zlasti iz države članice, kjer je sedež SE, če je to primerno. Vsaka država članica ima pravico določiti, kako se bodo dodelili sedeži, ki jih ima na voljo v upravnem ali nadzornem odboru.

Vsak član upravnega organa, ali če je primerno, nadzornega organa SE, ki ga je izvolilo, imenovalo ali priporočilo predstavniško telo, ali glede na okoliščine, delavci, je polnopravni član, ki ima enake pravice in obveznosti kakor člani, ki zastopajo delničarje, vključno s pravico glasovanja.

--------------------------------------------------