|
+Preamble: 1 |
Preamble: 1Direktiva Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 Pogodbe, ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije [1], ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2], ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3], ob upoštevanju naslednjega: (1) Za doseganje ciljev Pogodbe ustanavlja Uredba Sveta (ES) št. 2157/2001 [4] Statut evropske družbe (SE). (2) Namen navedene uredbe je vzpostaviti enoten pravni okvir, v katerem bi lahko družbe iz raznih držav članic načrtovale in izvajale reorganizacijo svojega poslovanja na ravni Skupnosti. (3) Za spodbujanje socialnih ciljev Skupnosti je treba predvsem glede udeležbe delavcev opredeliti posebne določbe, katerih cilj je zagotoviti, da ustanovitev SE ne povzroči odprave ali krčenja praks udeležbe delavcev, že obstoječih v družbah, ki sodelujejo pri ustanavljanju SE. Za uresničitev tega cilja si je treba prizadevati z uvedbo skupine pravil s tega področja, ki dopolnjujejo določbe Uredbe. (4) Ker države članice ne morejo v zadostni meri dosegati ciljev predlaganega delovanja, kakor je opredeljeno zgoraj, saj je namen uvesti skupino pravil o udeležbi delavcev, ki veljajo za SE, in ker je torej te cilje zaradi obsega in učinka predlaganega delovanja mogoče bolje dosegati na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je nujno potrebno za doseganje teh ciljev. (5) Zaradi velike raznolikosti predpisov in praks, ki obstajajo v državah članicah glede načina udeležbe predstavnikov delavcev pri odločanju v družbah, ni priporočljivo določiti enega samega evropskega modela udeležbe delavcev, ki bi se uporabljal za SE. (6) Kljub temu bi bilo treba v vseh primerih oblikovanja SE zagotoviti postopke obveščanja in posvetovanja na čezmejni ravni. (7) Če v eni ali več družbah, ki ustanavljajo SE, že obstajajo pravice soodločanja, se morajo ohraniti, tako da se prenesejo na SE, ko je ta ustavljen, razen če se stranke ne odločijo drugače. (8) Konkretne postopke čezmejnega obveščanja in posvetovanja z delavci ter po potrebi tudi soodločanja, ki naj bi se uporabljali za vsak SE, je treba opredeliti predvsem s sporazumom med udeleženimi strankami, če tega sporazuma ni, pa z uporabo skupine subsidiarnih pravil. (9) Glede na različnost nacionalnih sistemov udeležbe delavcev bi morale države članice glede soodločanja ob združitvi še vedno imeti možnost, da ne uporabijo splošnih predpisov. Obstoječe sisteme in prakse soodločanja je treba, kjer je to ustrezno na ravni udeleženih družb, ohraniti s prilagajanjem registracijskih predpisov. (10) Pravila glasovanja v posebnem organu, ki zastopa delavce pri pogajanjih, zlasti pri sklepanju sporazumov, ki predvidevajo v eni ali več udeleženih družbah raven soodločanja nižjo od obstoječe, bi morala biti sorazmerna z nevarnostjo odprave ali krčenja obstoječih sistemov in praks sood- ločanja. Ta nevarnost je večja za SE, ki je bil ustanovljen s preoblikovanjem ali združitvijo, kakor pa za ustanovitev holdinga ali skupne hčerinske družbe. (11) Če se s pogajanji med predstavniki delavcev in pristojnimi organi udeleženih družb sporazum ne doseže, je treba zagotoviti vse potrebno, da po ustanovitvi SE zanj veljajo nekatere standardne zahteve. Te zahteve naj bi zagotovile učinkovito prakso čezmejnega obveščanja in posvetovanja z delavci, pa tudi soodločanje delavcev v zadevnih organih SE, če je takšno soodločanje v udeleženih družbah obstajalo že pred ustanovitvijo SE. (12) Zagotoviti je treba, da so predstavniki delavcev, ki delujejo v okviru te direktive, pri opravljanju svojih nalog deležni zaščite in zagotovil, podobnih tistim, ki se predstavnikom delavcev zagotavljajo z zakonodajo in/ali prakso države, v kateri so zaposleni. Ne smejo biti tarča kakršne koli diskriminacije, ki bi bila posledica zakonitega izvajanja njihovih dejavnosti, in morajo biti deležni ustrezne zaščite glede odpusta in drugih sankcij. (13) Zaupnost občutljivih informacij je treba ohraniti tudi po poteku mandata predstavnikov delavcev in zagotoviti vse potrebno, da se pristojnemu organu SE omogoči zadržati informacije, ki bi lahko resno škodile delovanju SE, če bi bile razkrite javnosti. (14) Kadar SE in njegove hčerinske družbe in podružnice ureja Direktiva Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah in povezanih družbah na območju Skupnosti [5], se določbe navedene direktive in določba, ki jo prenaša v nacionalno zakonodajo, ne uporabljajo niti za SE niti za njegove hčerinske družbe ali podružnice, razen če se posebno pogajalsko telo odloči, da ne bo začelo pogajanj ali da bo končalo že začeta pogajanja. (15) Ta direktiva ne vpliva na druge obstoječe pravice glede udeležbe in ne vpliva nujno na druge obstoječe strukture zastopanja, ki jih določajo zakoni in prakse Skupnosti ter posameznih držav. (16) Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe ob neizpolnjevanju obveznosti, ki jih določa ta direktiva. (17) Pogodba ne zagotavlja drugih potrebnih pristojnosti, da bi Skupnost sprejela predlagano direktivo, razen tistih iz člena 308. (18) Temeljno načelo in izrecni cilj te direktive je zaščita pridobljenih pravic delavcev glede udeležbe pri odločitvah družbe. Pravice delavcev, ki so veljale pred ustanovitvijo SE, naj bi določale podlago za pravice delavcev do udeležbe v SE (načelo "prej in potem"). Zato bi morali takšen prijem uporabiti ne le pri ustanovitvi SE, temveč tudi pri strukturnih spremembah v obstoječem SE in za družbe, na katere vplivajo procesi strukturnih sprememb. (19) Države članice bi morale zagotoviti, da so predstavniki sindikatov lahko člani posebnega pogajalskega telesa, ne glede na to, ali so zaposleni v družbi, ki sodeluje pri ustanavljanju SE, ali ne. Države članice bi morale biti v tem smislu še zlasti zmožne uvesti to pravico, kadar imajo sindikalni predstavniki v skladu z nacionalno zakonodajo pravico biti člani nadzornih ali upravnih organov družbe in v njih glasovati. (20) V več državah članicah temeljijo udeležba delavcev in druga področja odnosov med delodajalci in delavci na nacionalni zakonodaji, pa tudi na praksi, kar v tem smislu pomeni še, da zajemajo tudi kolektivne pogodbe na različnih nacionalnih, sektorskih in/ali podjetniških ravneh – SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO: ODDELEK I SPLOŠNE DOLOČBE 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|