Člen 3 Ustanovitev posebnega pogajalskega telesa

1. Kadar vodstvo ali upravni organi udeleženih družb načrtujejo ustanovitev SE, morajo čimprej po objavi okvirnih pogojev združitve ali oblikovanja matične družbe ali po odobritvi načrta za oblikovanje hčerinske družbe ali za preoblikovanje v SE narediti vse potrebno, vključno z zagotavljanjem informacij o identiteti udeleženih družb, zadevnih hčerinskih družb ali zadevnih obratov in o številu njihovih delavcev, da začnejo pogajanja s predstavniki delavcev družb o ureditvah za njihovo udeležbo v SE.

2. V ta namen se ustanovi posebno pogajalsko telo, ki zastopa delavce udeleženih družb in zadevnih hčerinskih družb ali zadevnih obratov, v skladu z naslednjimi določbami:

(a) pri volitvah ali imenovanju članov posebnega pogajalskega telesa se mora zagotoviti:

(i) da so ti člani izvoljeni ali imenovani sorazmerno s številom delavcev, ki jih v vsaki državi članici zaposlujejo udeležene družbe in zadevne hčerinske družbe ali zadevni obrati, tako da se glede države članice dodeli en sedež na delež delavcev v tej državi članici, enak 10 % ali njegovemu deležu delavcev, ki jih zaposlujejo udeležene družbe in zadevne hčerinske družbe ali zadevnega obrata v vseh državah članicah skupaj;

(ii) da je za SE, ki nastane z združitvijo, toliko dodatnih članov iz vsake države članice, kolikor je potrebno za zagotovitev, da posebno pogajalsko telo vključuje vsaj enega člana, zastopajočega vsako udeleženo družbo, ki je registrirana in ima delavce v tej državi članici in za katero se predlaga, da bo po registraciji SE prenehala obstajati kot samostojna pravna oseba, če:

- število teh dodatnih članov ne presega 20 % števila članov, imenovanih na podlagi točke (i), in

- sestava posebnega pogajalskega telesa ne povzroči dvojnega zastopanja teh delavcev.

Če število takšnih družb presega število dodatnih sedežev, ki so na voljo v skladu s prvim pododstavkom, se ti dodatni sedeži dodelijo družbam v različnih državah članicah po padajočem vrstnem redu števila delavcev, katere zaposlujejo;

(b) Države članice določijo metodo, ki jo je treba uporabljati za volitve ali imenovanje članov posebnega pogajalskega telesa, katere naj bi izvolili ali imenovali na njihovih ozemljih. Sprejeti morajo potrebne ukrepe za čim večje zagotavljanje, da imajo ti člani vsaj enega člana, zastopajočega vsako udeleženo družbo, ki ima delavce v zadevni državi članici. Takšni ukrepi ne smejo povečati skupnega števila članov.

Države članice lahko določijo, da takšni člani vključujejo predstavnike sindikatov ne glede na to, ali so ti zaposleni v udeleženi družbi ali zadevni hčerinski družbi ali v zadevnem obratu ali ne.

Brez vpliva na nacionalno zakonodajo in/ali prakso, ki določa prag za ustanovitev predstavniškega telesa, države članice zagotovijo, da imajo delavci v družbah ali obratih, v katerih ni predstavnikov delavcev, ne po njihovi krivdi, pravico izvoliti ali imenovati člane posebnega pogajalskega telesa.

3. Posebno pogajalsko telo in pristojni organi udeleženih družb s pisnim sporazumom določijo načine udeležbe delavcev v SE.

V ta namen pristojni organi udeleženih družb obvestijo posebno pogajalsko telo o načrtu in dejanskem postopku ustanavljanja SE do njegove registracije.

4. V skladu z odstavkom 6 posebno pogajalsko telo odloča z absolutno večino svojih članov, če ta večina pomeni tudi absolutno večino delavcev. Vsak član ima en glas. Če rezultati pogajanj povzročijo kratenje pravic soodločanja, pomeni večina, potrebna za odobritev takšnega dogovora, glasove dveh tretjin članov posebnega pogajalskega telesa, ki zastopajo vsaj dve tretjini delavcev, vključno z glasovi članov, ki zastopajo delavce v vsaj dveh državah članicah,

- za SE, ki bo ustanovljen z združitvijo, če soodločanje zajema vsaj 25 % skupnega števila delavcev v udeleženih družbah, ali

- za SE, ki bo ustanovljen z ustanovitvijo holdinga ali z oblikovanjem hčerinske družbe, če soodločanje zajema vsaj 50 % skupnega števila delavcev v udeleženih družbah.

Kratenje pravic soodločanja pomeni, da je delež članov organov SE v smislu člena 2(k) nižji od najvišjega deleža, ki obstaja v udeleženih družbah.

5. Za pogajanja lahko posebno pogajalsko telo zahteva strokovnjake po lastni izbiri, na primer predstavnike ustreznih sindikalnih organizacij na ravni Skupnosti, da mu pomagajo pri njegovem delu. Takšni strokovnjaki so lahko na zahtevo posebnega pogajalskega telesa navzoči na pogajalskih sestankih v vlogi svetovalca, če je to primerno za spodbujanje skladnosti in doslednosti na ravni Skupnosti. Posebno pogajalsko telo se lahko odloči, da bo o začetku pogajanj obvestilo predstavnike ustreznih zunanjih organizacij, vključno s sindikati.

6. Posebno pogajalsko telo se lahko s spodaj določeno večino odloči, da ne bo začelo pogajanj ali da bo zaključilo že začeta pogajanja in da se bo oprlo na predpise o obveščanju in posvetovanju z delavci, ki veljajo v državah članicah, kjer ima SE delavce. Takšna odločitev zaustavi postopek za sklenitev sporazuma iz člena 4. Kadar se sprejme takšna odločitev, se ne uporablja nobena določba Priloge.

Večina, potrebna za odločitev, da se pogajanja ne bodo začela ali da se bodo zaključila, so glasovi dveh tretjin članov, ki zastopajo vsaj dve tretjini delavcev, vključno z glasovi članov, ki zastopajo delavce v vsaj dveh državah članicah.

Kadar je SE ustanovljen s preoblikovanjem, se ta odstavek ne uporablja, če v družbi, ki se bo preoblikovala, že obstaja soodločanje.

Posebno pogajalsko telo se znova sestane na pisno zahtevo vsaj 10 % delavcev v SE, njegovih hčerinskih družbah in podružnicah ali njihovih predstavnikov, ne prej kakor dve leti po zgoraj navedeni odločitvi, razen če se stranki dogovorita, da se bodo pogajanja ponovno začela prej. Če se posebno pogajalsko telo odloči, da bo obnovilo pogajanja z vodstvom, pa se kot rezultat teh pogajanj ne doseže noben dogovor, se ne uporablja nobena določba Priloge.

7. Vse stroške, povezane z delovanjem posebnega pogajalskega telesa in s pogajanji nasploh, krijejo udeležene družbe, zato da posebnemu pogajalskemu telesu omogočijo ustrezno opravljanje njegove naloge.

V skladu s tem načelom lahko države članice določijo proračunska pravila glede delovanja posebnega pogajalskega telesa. Še zlasti lahko omejijo financiranje, tako da krijejo le enega strokovnjaka.