+DIREKTIVA SVETA z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (91/676/EGS)
---+Člen 1
---+Člen 2
---+Člen 3
------+Člen 3 1.
------+Člen 3 2.
------+Člen 3 3.
------+Člen 3 4.
------+Člen 3 5.
---+Člen 4
------+Člen 4 1.
------+Člen 4 2.
---+Člen 5
------+Člen 5 1.
------+Člen 5 2.
------+Člen 5 3.
------+Člen 5 4.
------+Člen 5 5.
------+Člen 5 6.
------+Člen 5 7.
---+Člen 6
------+Člen 6 1.
------+Člen 6 2.
---+Člen 7
---+Člen 8
---+Člen 9
------+Člen 9 1.
------+Člen 9 2.
------+Člen 9 3.
---+Člen 10
------+Člen 10 1.
------+Člen 10 2.
---+Člen 11
---+Člen 12
------+Člen 12 1.
------+Člen 12 2.
------+Člen 12 3.
---+Člen 13
---+PRILOGA I MERILA ZA DOLOČANJE VODA IZ ČLENA 3(1)
---+PRILOGA II KODEKS(-I) DOBRE KMETIJSKE PRAKSE
---+PRILOGA III UKREPI, KI JIH JE PO ČLENU 5(4)(a) TREBA VKLJUČITI V DELOVNE PROGRAME
---+PRILOGA IV REFERENČNE MERILNE METODE
---+PRILOGA V INFORMACIJE ZA POROČILA PO ČLENU 10

English - European Union - Environment -

DIREKTIVA SVETA z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (91/676/EGS)

DIREKTIVA SVETA

z dne 12. decembra 1991

o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov

(91/676/EGS)

1. Pregled

Člen 1

Cilja te direktive sta:

—

zmanjšati onesnaževanje voda, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih virov in

—

preprečiti nadaljnje onesnaževanje take vrste.

Člen 2

V tej direktivi pomeni izraz:

(a)

„podzemna voda“: vso vodo pod zemeljskim površjem v zasičeni coni in v neposrednem stiku s tlemi ali podtaljem;

(b)

„sladka voda“: naravno vodo z nizko koncentracijo soli, ki je pogosto sprejemljiva kot primerna za odvzem in obdelavo za proizvodnjo pitne vode;

(c)

„dušikova spojina“: katero koli snov, ki vsebuje dušik, razen plinastega molekularnega dušika;

(d)

„živina“: vse živali, ki se vzdržujejo za uporabo ali dobiček;

(e)

„gnojilo“: katero koli snov, ki vsebuje dušikovo spojino ali dušikove spojine in se uporablja za pospeševanje rasti rastlin; lahko vključuje živinska gnojila, ostanke iz ribogojnic in blato iz čistilnih naprav;

(f)

„mineralno gnojilo“: katero koli gnojilo, ki se industrijsko proizvaja;

(g)

„živinsko gnojilo“: iztrebke živine ali mešanico stelje ter iztrebkov živine, tudi predelane;

(h)

„vnos v tla“: dodajanje snovi tlom z nanašanjem na površino ali injiciranjem v tla, vnašanjem pod površino ali mešanjem s površinskimi plastmi tal;

(i)

„evtrofikacija“: bogatenje vode z dušikovimi spojinami, zaradi česar se pospeši rast alg in višjih rastlin, kar povzroči neželene motnje v ravnotežju organizmov v vodi in poslabša njeno kakovost;

(j)

„onesnaževanje“: neposredno ali posredno odvajanje dušikovih spojin iz kmetijskih virov v vodno okolje, ki ogroža zdravje ljudi, škoduje živim virom in vodnim ekosistemom, zmanjšuje možnosti za rekreacijo ali ovira druge zakonite načine rabe vode;

(k)

„ranljivo območje“: območje, imenovano skladno s členom 3(2).

Člen 3

Člen 4

Člen 5

Člen 6

Člen 7

Komisija lahko pripravi smernice za spremljanje stanja iz členov 5 in 6 v skladu z regulativnim postopkom iz člena 9(2).

Člen 8

Komisija lahko priloge k tej direktivi prilagodi znanstvenemu in tehničnemu napredku.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 9(3).

Člen 9

Člen 10

Člen 11

Komisija na podlagi informacij, prejetih skladno s členom 10, objavi zbirna poročila v šestih mesecih od prejema poročil držav članic in jih posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu. Glede na izvajanje te direktive in zlasti določb Priloge III Komisija Svetu do 1. januarja 1998 predloži poročilo, kadar je to primerno skupaj s predlogi za spremembo te direktive.

Člen 12

Člen 13

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

PRILOGA I MERILA ZA DOLOČANJE VODA IZ ČLENA 3(1)

PRILOGA I

MERILA ZA DOLOČANJE VODA IZ ČLENA 3(1)

Vode iz člena 3(1) se določijo med drugim z uporabo naslednjih meril:

ali površinske vode, zlasti tiste, ki se uporabljajo ali so namenjene za odvzem pitne vode, vsebujejo ali bi lahko vsebovale, če se ne bi sprejelo ukrepov v smislu člena 5, več nitratov, kot je predpisano skladno z Direktivo 75/440/EGS;

ali podzemne vode vsebujejo več kot 50 mg/l nitratov ali bi lahko vsebovale več kot 50 mg/l nitratov, če se ne bi sprejelo ukrepov v smislu člena 5;

ali so naravna sladkovodna jezera, druga sladkovodna telesa, estuariji, obalne vode in morske vode evtrofne ali bi v bližnji prihodnosti lahko postale evtrofne, če se ne bi sprejelo ukrepov v smislu člena 5.

Pri uporabi teh meril države članice upoštevajo tudi:

fizične in okoljske značilnosti voda in kopne površine;

sedanje razumevanje obnašanja dušikovih spojin v okolju (voda in tla);

sedanje razumevanje vpliva ukrepanja na podlagi člena 5.

PRILOGA II KODEKS(-I) DOBRE KMETIJSKE PRAKSE

PRILOGA II

KODEKS(-I) DOBRE KMETIJSKE PRAKSE

Kodeks ali kodeksi dobre kmetijske prakse, katerih cilj je zmanjšati onesnaževanje z nitrati in ki upoštevajo razmere v različnih regijah Skupnosti, naj bi vsebovali določbe, ki vključujejo naslednje točke, če so pomembne:

obdobja, ko je vnos gnojil v tla neprimeren;

vnos gnojil v tla na strmih pobočjih;

vnos gnojil v tla, nasičena z vodo, poplavljena, zmrznjena ali pokrita s snegom;

pogoje za vnos gnojil v tla blizu vodotokov;

zmogljivost in zgradbo posod za skladiščenje živinskih gnojil, vključno z ukrepi za preprečevanje onesnaževanja vode s površinskim odtokom in pronicanjem tekočin, ki vsebujejo živinska gnojila, in odplak, nastalih pri shranjevanju rastlinskih materialov, kot je silaža, v podzemne vode in površinsko vodo;

postopke za vnos v tla, vključno s stopnjo in enakomernostjo nanosa mineralnih in živinskih gnojil, pri katerih bo izguba hranil v vodo ostala na sprejemljivi ravni.

Države članice lahko v svoj kodeks ali kodekse dobre kmetijske prakse vključijo tudi naslednje točke:

vodenje rabe zemljišč, vključno z uporabo kolobarjenja in deležem površin, namenjenih stalnim posevkom, v primerjavi s površinami s posevki za letno rahljanje tal;

vzdrževanje najmanjše količine rastlinske odeje med (deževnimi) obdobji, ki bo izrabila dušik iz tal, ki bi sicer lahko onesnažil vodo;

izdelavo gnojilnih načrtov za vsako posamezno kmetijo in vodenje evidence rabe gnojil;

10.

preprečevanje onesnaževanja vode s površinskim odtokom in ponikanjem vode pod doseg korenin posevkov pri namakalnih sistemih.

PRILOGA III UKREPI, KI JIH JE PO ČLENU 5(4)(a) TREBA VKLJUČITI V DELOVNE PROGRAME

PRILOGA III

UKREPI, KI JIH JE PO ČLENU 5(4)(a) TREBA VKLJUČITI V DELOVNE PROGRAME

Ukrepi vključujejo pravila v zvezi z:

obdobji, ko je vnos nekaterih vrst gnojil v tla prepovedan;

zmogljivostmi posod za skladiščenje živinskih gnojil; zmogljivost mora biti večja od tiste, ki je potrebna za skladiščenje med najdaljšim obdobjem, v katerem je vnos v tla na ranljivem območju prepovedan, razen kadar se pristojnemu organu lahko dokaže, da bo kakršna koli količina gnojil, ki presega dejansko zmogljivost skladiščenja, odstranjena na način, ki ne bo škodoval okolju;

omejitvijo vnosa gnojil v tla, ki je skladna z dobro kmetijsko prakso in upošteva značilnosti ranljivega območja, zlasti:

(a)

razmere v tleh, tip tal in nagib;

(b)

podnebne razmere, padavine in namakanje;

(c)

rabo zemljišč in kmetijsko prakso, vključno s kolobarjenjem;

ter temelji na ravnotežju med:

(i)

predvidljivo potrebo posevkov po dušiku,

(ii)

preskrbo posevkov z dušikom iz tal in z gnojenjem, ki ustreza:

—

količini dušika v tleh v trenutku, ko ga posevek začne izrabljati v znatni meri (preostala količina ob koncu zime),

—

preskrbi z dušikom preko neto mineralizacije zalog organskega dušika v tleh,

—

dodanim dušikovim spojinam z živinskimi gnojili,

—

dodanim dušikovim spojinam z mineralnimi in drugimi gnojili.

Ti ukrepi bodo za vsak kmetijski ali živinorejski obrat zagotovili, da količina živinskega gnojila, vnesenega v tla vsako leto, tudi preko živali samih, ne bo presegala natančno določene količine na hektar.

Ta količina na hektar je količina gnojila, ki vsebuje 170 kg N. Vendar:

(a)

za prvi štiriletni delovni program države članice lahko dovolijo količino gnojila, ki vsebuje do 210 kg N;

(b)

med prvim štiriletnim delovnim programom in po njem države članice lahko določijo količine, ki se razlikujejo od zgoraj navedenih. Te količine morajo biti določene tako, da ne posegajo v doseganje ciljev iz člena 1, in upravičene glede na objektivna merila, kot so na primer:

—

dolga rastna doba,

—

posevki, ki sprejmejo veliko dušika,

—

velika neto količina padavin na ranljivem območju,

—

tla z izjemno veliko zmogljivostjo denitrifikacije.

▼M2

Če država članica na podlagi točke (b) drugega pododstavka dovoli drugačno količino, o tem obvesti Komisijo, ki v skladu z regulativnim postopkom iz člena 9(2) prouči utemeljenost te odločitve.;

▼M3

(c)

države članice lahko dovolijo, da se nad količino 170 kg dušika na hektar letno, kot je določeno v tem pododstavku, in do ločene dodatne omejitve 80 kg dušika na hektar na leto, uporabijo nekateri gnojilni materiali iz živinskega gnoja, ki so bili predelani, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(i)

komponenta živinskega gnojila v gnojilnem materialu je bila obdelana s postopkom, s katerim se poveča koncentracija dušika v mineralni obliki, sečnini ali kristalno vezanem dušiku, izražena kot masni odstotek skupnega dušika v primerjavi z vhodnim materialom v postopku obdelave, rezultat česar je kar koli od naslednjega:

(1)

amonijeva sol (sol za čiščenje), ki izhaja iz postopka čiščenja plina ali uravnavanja emisij, namenjenega odstranjevanju amoniaka iz odpadnih plinov;

(2)

mineralni koncentrat, pridobljen z reverzno osmozo;

(3)

fosfatna sol, bogata z dušikom (struvit), oborjena iz živinskega gnojila;

(ii)

gnojilni materiali so dosledne kakovosti v vseh serijah in imajo razmerje med mineralnim dušikom in skupnim dušikom najmanj 90 % ali razmerje med organsko vezanim ogljikom in skupnim dušikom največ 3, pri čemer se v obeh primerih korigira za vsak dušik, pridobljen iz sestavnih materialov, ki ne izvirajo iz gnoja in vsebujejo več kot 3 % dušika na osnovi suhe snovi;

(iii)

gnojilni materiali ne presegajo naslednjih zgornjih mejnih vrednosti:

—

baker (Cu): 300 mg kg-1 suhe snovi;

—

cink (Zn): 800 mg kg-1 suhe snovi;

(iv)

patogeni v gnojilnih materialih, ki vsebujejo več kot 1 % organskega ogljika, ne presegajo naslednjih zgornjih mejnih vrednosti:

Mikroorganizmi, ki se testirajo	Načrti vzorčenja			Mejna vrednost
Mikroorganizmi, ki se testirajo	n	c	m	M
Salmonela spp.	5	0	0	odsotnost v 25 g ali 25 ml
Escherichia coli ali enterokoki	5	5	0	1 000 v 1 g ali 1 ml
Pri čemer je: n = število vzorcev, ki se testirajo; c = število vzorcev, pri katerih število bakterij, izraženo v številu kolonijskih enot (CFU), znaša med m in M, m = zgornja mejna vrednost, pri kateri število bakterij, izraženo v CFU, še velja za zadovoljivo, M = najvišja vrednost števila bakterij, izraženega v CFU;

(v)

države članice izvajajo stroge standarde kakovosti za zagotovitev dosledne vsebnosti hranil v gnojilnih materialih v vseh proizvodnih serijah v skladu z merili iz točke (ii);

(vi)

države članice zagotovijo, da je gnojilnemu materialu priložena dokumentacija z informacijami o vsebnosti dušika (N) in fosfatov (P2O5), kadar koncentracija katerega koli od navedenih elementov presega 1 % suhe snovi, od deklarirane vrednosti pa odstopa za največ 25 %;

(vii)

države članice zagotovijo, da se število glav živine in proizvodnja gnoja ne povečata zaradi uporabe te točke (i) na nacionalni ravni, kadar vsebnost dušika v skupni letni nacionalni proizvodnji gnoja na hektar kmetijske površine v uporabi presega 75 % zgornje meje 170 kg N na hektar, določene v tem pododstavku, in (ii) na ravni teritorialnih enot NUTS 2, za katere je izdano dovoljenje, kadar vsebnost dušika v skupni letni proizvodnji gnoja na hektar kmetijske površine v uporabi v teh teritorialnih enotah presega 75 % zgornje meje 170 kg N na hektar, določene v tem pododstavku;

(viii)

države članice poostrijo omejitve glede vnosa gnojil v tla (stopnje gnojenja) iz točke 1, odstavek 3, te priloge, da bi upoštevale povečano tveganje izgube dušika v vodi in zraku zaradi uporabe gnojilnih materialov, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (i) do (iv) te točke, pri čemer za take materiale uporabljajo koeficient enakovrednosti mineralnih gnojil 1. Države članice v čim večji meri zagotovijo ohranjanje žive rastlinske odeje ali enakovrednih ukrepov na zemljišču, na katerem se uporabljajo gnojilni materiali, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (i) do (iv) te točke; države članice zagotovijo, da se, kadar je to ustrezno za preprečitev izgube amoniaka iz kmetijskih tal, sprejmejo ustrezni previdnostni ukrepi med vnosom gnojilnih materialov, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (i) do (iv) te točke, v tla, zlasti z injiciranjem, takojšnjo vključitvijo površinsko nanesenih materialov, ali enakovrednimi ukrepi;

(ix)

države članice sprejmejo ukrepe za čim uspešnejše preprečevanje emisij, vključno z emisijami v zrak, ki nastanejo pri skladiščenju gnojilnih materialov, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (i) do (iv), z opredelitvijo ustreznih pogojev skladiščenja in zahtev za take materiale;

(x)

države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da uporaba gnojilnih materialov, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (i) do (iv) te točke, ne ovira doseganja ciljev te direktive, Direktive Sveta 92/43/EGS ( 3 ) ter direktiv 2000/60/ES ( 4 ), (EU) 2016/2284 ( 5 ), (EU) 2020/2184 ( 6 ) in 2008/50/ES ( 7 ) Evropskega parlamenta in Sveta, kolikor ukrepi v okviru delovnih programov zadevajo navedene direktive. Države članice sprejmejo ukrepe za preprečevanje škodljivih vplivov na območjih Natura 2000 in okoli njih ter v bližini odvzemnih mest za pitno vodo v skladu z Direktivo 92/43/EGS oziroma Direktivo (EU) 2020/2184.

Kadar države članice uporabijo to točko drugega pododstavka, o tem uradno obvestijo Komisijo. Poleg tega v okviru poročila iz člena 10 poročajo o uporabi te točke, vključno z letnimi podatki o količini proizvedenih materialov, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (i) do (iv) te točke, ter o gostoti živine in proizvodnji gnoja na nacionalni ravni in na ravni teritorialnih enot NUTS 2, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ).

▼B

Države članice lahko izračunajo količine iz odstavka 2 na podlagi števila živali.

Države članice obvestijo Komisijo, na kakšen način uporabljajo določbe odstavka 2. Glede na prejete informacije lahko Komisija, če meni, da je to potrebno, da Svetu ustrezne predloge skladno s členom 11.

PRILOGA IV REFERENČNE MERILNE METODE

PRILOGA IV

REFERENČNE MERILNE METODE

Mineralno gnojilo

Dušikove spojine se določajo po metodi, opisani v Direktivi Komisije 77/535/EGS z dne 22. junija o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z metodami za vzorčenje in analizo gnojil ( 9 ), kakor je bila spremenjena z Direktivo 89/519/EGS ( 10 ).

Sladke, obalne in morske vode

Koncentracija nitratov se določa skladno s členom 4a(3) Odločbe Sveta 77/795/EGS z dne 12. decembra 1977 o uvedbi skupnega postopka za izmenjavo informacij o kakovosti površinskih sladkih voda v Skupnosti ( 11 ), kakor je bila spremenjena z Odločbo 86/574/EGS ( 12 ).

PRILOGA V INFORMACIJE ZA POROČILA PO ČLENU 10

PRILOGA V

INFORMACIJE ZA POROČILA PO ČLENU 10

Izjava o preventivnih ukrepih, sprejetih na podlagi člena 4.

Karta, ki prikazuje:

(a)

vode, določene skladno s členom 3(1) in Prilogo I, z navedbo meril iz Priloge I, ki so bila uporabljena za določitev, pri vsaki vodi;

(b)

lokacijo imenovanih ranljivih območij, tako da se razlikuje med obstoječimi območji in območji, ki so bila imenovana od prejšnjega poročila.

Povzetek rezultatov spremljanja stanja, dobljenih na podlagi člena 6, skupaj z izjavo o razlogih za imenovanje vsakega ranljivega območja in za popravek ali dopolnitev k imenovanju ranljivih območij.

Povzetek delovnih programov, izdelanih na podlagi člena 5, zlasti:

(a)

ukrepi, predpisani v členu 5(4)(a) in (b);

(b)

informacije, predpisane v Prilogi III(4);

(c)

kakršnikoli dodatni ali okrepljeni ukrepi, sprejeti na podlagi člena 5(5);

(d)

povzetek rezultatov programov spremljanja stanja, izvedenih na podlagi člena 5(6);

(e)

domneve držav članic o verjetnem časovnem obdobju, v katerem se pričakuje, da se bodo vode, določene skladno s členom 3(1), odzvale na ukrep iz delovnega programa, skupaj s stopnjo negotovosti teh domnev.

1.1 Sklici

1.2 Ugotovljene zahteve

1.3 Povezani standardi

2. Ugotovljene zahteve

Zahteve
Vir	Zahteva

3. Povezani standardi

Standardi
Vir	Zahteva

Builddate: 02.03.2026 00:00:00 -Doknr: CELEX:31991L0676
EULAW -
EN: Legal acts of the European Union from EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © European Union. Re-use is authorised by Decision 2011/833/EU, provided the source is acknowledged; the consolidated texts are licensed under CC BY 4.0 (EUR-Lex legal notice). Divided into sections and converted into the GRCA format, the wording unchanged. Only the legislation published in the Official Journal of the European Union is deemed authentic.

DE: Rechtsakte der Europäischen Union aus EUR-Lex, https://eur-lex.europa.eu/. © Europäische Union. Weiterverwendung nach Beschluss 2011/833/EU mit Quellenangabe gestattet; die konsolidierten Fassungen stehen unter CC BY 4.0 (Rechtlicher Hinweis von EUR-Lex). In Abschnitte aufgeteilt und in das GRCA-Format umgewandelt, der Wortlaut unverändert. Verbindlich sind allein die im Amtsblatt der Europäischen Union veröffentlichten Rechtsakte.