|
+PRILOGA III UKREPI, KI JIH JE PO ČLENU 5(4)(a) TREBA VKLJUČITI V DELOVNE PROGRAME |
PRILOGA III UKREPI, KI JIH JE PO ČLENU 5(4)(a) TREBA VKLJUČITI V DELOVNE PROGRAME
PRILOGA III UKREPI, KI JIH JE PO ČLENU 5(4)(a) TREBA VKLJUČITI V DELOVNE PROGRAME
1.
Ukrepi vključujejo pravila v zvezi z:
1.
obdobji, ko je vnos nekaterih vrst gnojil v tla prepovedan;
2.
zmogljivostmi posod za skladiščenje živinskih gnojil; zmogljivost mora biti večja od tiste, ki je potrebna za skladiščenje med najdaljšim obdobjem, v katerem je vnos v tla na ranljivem območju prepovedan, razen kadar se pristojnemu organu lahko dokaže, da bo kakršna koli količina gnojil, ki presega dejansko zmogljivost skladiščenja, odstranjena na način, ki ne bo škodoval okolju;
3.
omejitvijo vnosa gnojil v tla, ki je skladna z dobro kmetijsko prakso in upošteva značilnosti ranljivega območja, zlasti:
(a)
razmere v tleh, tip tal in nagib;
(b)
podnebne razmere, padavine in namakanje;
(c)
rabo zemljišč in kmetijsko prakso, vključno s kolobarjenjem; ter temelji na ravnotežju med:
(i)
predvidljivo potrebo posevkov po dušiku, in
(ii)
preskrbo posevkov z dušikom iz tal in z gnojenjem, ki ustreza:
—
količini dušika v tleh v trenutku, ko ga posevek začne izrabljati v znatni meri (preostala količina ob koncu zime),
—
preskrbi z dušikom preko neto mineralizacije zalog organskega dušika v tleh,
—
dodanim dušikovim spojinam z živinskimi gnojili,
—
dodanim dušikovim spojinam z mineralnimi in drugimi gnojili.
2.
Ti ukrepi bodo za vsak kmetijski ali živinorejski obrat zagotovili, da količina živinskega gnojila, vnesenega v tla vsako leto, tudi preko živali samih, ne bo presegala natančno določene količine na hektar. Ta količina na hektar je količina gnojila, ki vsebuje 170 kg N. Vendar:
(a)
za prvi štiriletni delovni program države članice lahko dovolijo količino gnojila, ki vsebuje do 210 kg N;
(b)
med prvim štiriletnim delovnim programom in po njem države članice lahko določijo količine, ki se razlikujejo od zgoraj navedenih. Te količine morajo biti določene tako, da ne posegajo v doseganje ciljev iz člena 1, in upravičene glede na objektivna merila, kot so na primer:
—
dolga rastna doba,
—
posevki, ki sprejmejo veliko dušika,
—
velika neto količina padavin na ranljivem območju,
—
tla z izjemno veliko zmogljivostjo denitrifikacije.
Če država članica na podlagi točke (b) drugega pododstavka dovoli drugačno količino, o tem obvesti Komisijo, ki v skladu z regulativnim postopkom iz člena 9(2) prouči utemeljenost te odločitve.;
(c)
države članice lahko dovolijo, da se nad količino 170 kg dušika na hektar letno, kot je določeno v tem pododstavku, in do ločene dodatne omejitve 80 kg dušika na hektar na leto, uporabijo nekateri gnojilni materiali iz živinskega gnoja, ki so bili predelani, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(i)
komponenta živinskega gnojila v gnojilnem materialu je bila obdelana s postopkom, s katerim se poveča koncentracija dušika v mineralni obliki, sečnini ali kristalno vezanem dušiku, izražena kot masni odstotek skupnega dušika v primerjavi z vhodnim materialom v postopku obdelave, rezultat česar je kar koli od naslednjega:
(1)
amonijeva sol (sol za čiščenje), ki izhaja iz postopka čiščenja plina ali uravnavanja emisij, namenjenega odstranjevanju amoniaka iz odpadnih plinov;
(2)
mineralni koncentrat, pridobljen z reverzno osmozo;
(3)
fosfatna sol, bogata z dušikom (struvit), oborjena iz živinskega gnojila;
(ii)
gnojilni materiali so dosledne kakovosti v vseh serijah in imajo razmerje med mineralnim dušikom in skupnim dušikom najmanj 90 % ali razmerje med organsko vezanim ogljikom in skupnim dušikom največ 3, pri čemer se v obeh primerih korigira za vsak dušik, pridobljen iz sestavnih materialov, ki ne izvirajo iz gnoja in vsebujejo več kot 3 % dušika na osnovi suhe snovi;
(iii)
gnojilni materiali ne presegajo naslednjih zgornjih mejnih vrednosti:
—
baker (Cu): 300 mg kg-1 suhe snovi;
—
cink (Zn): 800 mg kg-1 suhe snovi;
(iv)
patogeni v gnojilnih materialih, ki vsebujejo več kot 1 % organskega ogljika, ne presegajo naslednjih zgornjih mejnih vrednosti:
(v)
države članice izvajajo stroge standarde kakovosti za zagotovitev dosledne vsebnosti hranil v gnojilnih materialih v vseh proizvodnih serijah v skladu z merili iz točke (ii);
(vi)
države članice zagotovijo, da je gnojilnemu materialu priložena dokumentacija z informacijami o vsebnosti dušika (N) in fosfatov (P2O5), kadar koncentracija katerega koli od navedenih elementov presega 1 % suhe snovi, od deklarirane vrednosti pa odstopa za največ 25 %;
(vii)
države članice zagotovijo, da se število glav živine in proizvodnja gnoja ne povečata zaradi uporabe te točke (i) na nacionalni ravni, kadar vsebnost dušika v skupni letni nacionalni proizvodnji gnoja na hektar kmetijske površine v uporabi presega 75 % zgornje meje 170 kg N na hektar, določene v tem pododstavku, in (ii) na ravni teritorialnih enot NUTS 2, za katere je izdano dovoljenje, kadar vsebnost dušika v skupni letni proizvodnji gnoja na hektar kmetijske površine v uporabi v teh teritorialnih enotah presega 75 % zgornje meje 170 kg N na hektar, določene v tem pododstavku;
(viii)
države članice poostrijo omejitve glede vnosa gnojil v tla (stopnje gnojenja) iz točke 1, odstavek 3, te priloge, da bi upoštevale povečano tveganje izgube dušika v vodi in zraku zaradi uporabe gnojilnih materialov, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (i) do (iv) te točke, pri čemer za take materiale uporabljajo koeficient enakovrednosti mineralnih gnojil 1. Države članice v čim večji meri zagotovijo ohranjanje žive rastlinske odeje ali enakovrednih ukrepov na zemljišču, na katerem se uporabljajo gnojilni materiali, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (i) do (iv) te točke; države članice zagotovijo, da se, kadar je to ustrezno za preprečitev izgube amoniaka iz kmetijskih tal, sprejmejo ustrezni previdnostni ukrepi med vnosom gnojilnih materialov, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (i) do (iv) te točke, v tla, zlasti z injiciranjem, takojšnjo vključitvijo površinsko nanesenih materialov, ali enakovrednimi ukrepi;
(ix)
države članice sprejmejo ukrepe za čim uspešnejše preprečevanje emisij, vključno z emisijami v zrak, ki nastanejo pri skladiščenju gnojilnih materialov, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (i) do (iv), z opredelitvijo ustreznih pogojev skladiščenja in zahtev za take materiale;
(x)
države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da uporaba gnojilnih materialov, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (i) do (iv) te točke, ne ovira doseganja ciljev te direktive, Direktive Sveta 92/43/EGS ( 3 ) ter direktiv 2000/60/ES ( 4 ), (EU) 2016/2284 ( 5 ), (EU) 2020/2184 ( 6 ) in 2008/50/ES ( 7 ) Evropskega parlamenta in Sveta, kolikor ukrepi v okviru delovnih programov zadevajo navedene direktive. Države članice sprejmejo ukrepe za preprečevanje škodljivih vplivov na območjih Natura 2000 in okoli njih ter v bližini odvzemnih mest za pitno vodo v skladu z Direktivo 92/43/EGS oziroma Direktivo (EU) 2020/2184. Kadar države članice uporabijo to točko drugega pododstavka, o tem uradno obvestijo Komisijo. Poleg tega v okviru poročila iz člena 10 poročajo o uporabi te točke, vključno z letnimi podatki o količini proizvedenih materialov, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (i) do (iv) te točke, ter o gostoti živine in proizvodnji gnoja na nacionalni ravni in na ravni teritorialnih enot NUTS 2, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ).
3.
Države članice lahko izračunajo količine iz odstavka 2 na podlagi števila živali.
4.
Države članice obvestijo Komisijo, na kakšen način uporabljajo določbe odstavka 2. Glede na prejete informacije lahko Komisija, če meni, da je to potrebno, da Svetu ustrezne predloge skladno s členom 11. 1. Pregled
1.1 Sklici1.2 Ugotovljene zahteve1.3 Povezani standardi2. Ugotovljene zahteve
3. Povezani standardi
|
||||||||||||||||||||||||||||||