DIREKTIVA (EU) 2015/2193 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. novembra 2015 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak (Besedilo velja za EGP)

(1)

V Sklepu št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) (v nadaljnjem besedilu: akcijski program) je priznano, da so bile emisije onesnaževal v zrak v preteklih desetletjih občutno zmanjšane, toda da so hkrati ravni onesnaženosti zraka v številnih delih Evrope še vedno problematične in da so državljani Unije še naprej izpostavljeni snovem, ki onesnažujejo zrak, kar lahko škodljivo vpliva na njihovo zdravje in počutje. Glede na akcijski program so ekosistemi še vedno ogroženi zaradi prekomernega usedanja dušika in žvepla, povezanega z emisijami iz prometa, netrajnostno kmetijsko prakso in proizvodnjo električne energije. Ravni onesnaženosti zraka v številnih predelih Unije še vedno presegajo omejitve, ki jih je določila Unija, standardi Unije v zvezi s kakovostjo zraka pa ne izpolnjujejo ciljev, ki jih je določila Svetovna zdravstvena organizacija.

(2)

Da se zagotovi zdravo okolje za vse, akcijski program poziva, da se lokalni ukrepi dopolnijo s primerno politiko na nacionalni ravni in na ravni Unije. Zahteva zlasti okrepitev prizadevanj za doseganje popolne skladnosti z zakonodajo Unije glede kakovosti zraka in za opredelitev strateških ciljev ter ukrepov za obdobje po letu 2020.

(3)

Znanstvene ocene kažejo, da je življenjska doba državljanov Unije zaradi onesnaženosti zraka povprečno krajša za osem mesecev.

(4)

Emisije onesnaževal zaradi zgorevanja goriv v srednje velikih kurilnih napravah na splošno niso regulirane na ravni Unije, čeprav vedno bolj prispevajo k onesnaženosti zraka, zlasti zaradi povečane uporabe biomase kot goriva, kar je posledica podnebne in energetske politike.

(5)

Zgorevanje goriva v nekaterih majhnih kurilnih napravah in aparatih zajemajo izvedbeni ukrepi iz Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5). V okviru navedene direktive so nujno potrebni dodatni ukrepi, s katerimi bi odpravili preostalo regulativno vrzel. Zgorevanje goriva v velikih kurilnih napravah od 7. januarja 2013 zajema Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6), medtem ko se Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) še naprej uporablja za velike kurilne naprave, ki jih zajema člen 30(2) Direktive 2010/75/EU, in sicer do 31. decembra 2015.

(6)

Komisija je v svojem poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 17. maja 2013 o preučitvah na podlagi člena 30(9) in člena 73 Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah v zvezi z emisijami iz intenzivne živinoreje in kurilnih naprav ugotovila, da so se pri zgorevanju goriv v srednje velikih kurilnih napravah pokazale nedvomne možnosti za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij v zrak.

(7)

Mednarodne obveznosti Unije v zvezi z onesnaževanjem zraka, namenjene zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije, prizemnega ozona in emisij delcev, so bile sprejete na podlagi Göteborškega protokola Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, ki je bil spremenjen leta 2012, da bi se okrepile obstoječe zaveze za zmanjšanje emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, amonijaka in hlapnih organskih spojin ter uvedla nova zaveza za delce (PM 2,5), ki naj bi bila izpolnjena od leta 2020 naprej.

(8)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 18. decembra 2013 z naslovom „Program Čist zrak za Evropo“ poziva k ukrepanju za nadzor nad emisijami snovi, ki onesnažujejo zrak, iz srednje velikih kurilnih naprav, s čimer zaključuje regulativni okvir za kurilni sektor. Program Čist zrak zaključuje agendo do leta 2020 za zmanjšanje onesnaževanja iz sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 21. septembra 2005 z naslovom: „Tematska strategija o onesnaževanju zraka“ in vzpostavlja cilje za zmanjšanje vpliva za obdobje do leta 2030. Za doseganje vseh teh strateških ciljev bi bilo treba oblikovati regulativno agendo, vključno z ukrepi za nadzor nad emisijami iz srednje velikih kurilnih naprav.

(9)

Srednje velike kurilne naprave bi morale biti razvite in obratovati tako, da bi spodbujale energetsko učinkovitost. Takšne in tudi gospodarske vidike, tehnične možnosti in življenjsko dobo obstoječih srednje velikih kurilnih naprav bi bilo treba še posebej upoštevati pri predelavi srednje velikih kurilnih naprav ali odločanju o večjih naložbah.

(10)

Da se zaradi obratovanja srednje velike kurilne naprave ne bi poslabšala kakovost zraka, sprejeti ukrepi za omejitev emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in prahu v zrak ne bi smeli povzročiti povečanja emisij drugih onesnaževal, na primer ogljikovega monoksida.

(11)

Srednje velike kurilne naprave, za katere že veljajo minimalne zahteve na ravni Unije, kot so naprave, za katere velja agregacijsko pravilo iz poglavja III Direktive 2010/75/EU, ali naprave, ki sežigajo ali sosežigajo trdne ali tekoče odpadke in jih zato zajema poglavje IV navedene direktive, bi bilo treba izvzeti iz področja uporabe te direktive.

(12)

Iz področja uporabe te direktive bi bilo treba izvzeti tudi nekatere druge srednje velike kurilne naprave, in sicer na podlagi njihovih tehničnih značilnosti ali njihove uporabe v določenih dejavnostih.

(13)

Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za srednje velike kurilne naprave, ki za proizvodnjo energije v rafinerijah mineralnega olja in plina uporabljajo samo rafinerijska goriva ali rafinerijska goriva, skupaj z drugimi gorivi, ter za kotle za predelavo v obratih za proizvodnjo papirne kaše, saj zanje veljajo ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, določenimi v zaključkih o teh tehnologijah v skladu z Direktivo 2010/75/EU.

(14)

Ta direktiva bi se morala uporabljati za kurilne naprave – tudi za kombinacijo dveh ali več novih srednje velikih kurilnih naprav – s skupno nazivno vhodno toplotno močjo, ki je enaka ali večja od 1 MW in manjša od 50 MW. Posamezne kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo, manjšo od 1 MW, ne bi smele biti upoštevane pri izračunu skupne nazivne vhodne toplotne moči kombinacije kurilnih naprav. Da bi preprečili regulativno vrzel, bi se morala ta direktiva brez poseganja v poglavje III Direktive 2010/75/EU uporabljati tudi za kombinacijo novih srednje velikih kurilnih naprav, če je skupna nazivna vhodna toplotna moč enaka ali večja od 50 MW.

(15)

Da bi zagotovili nadzor nad emisijami žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in prahu v zrak, bi morala vsaka srednje velika kurilna naprava obratovati samo pod pogojem, da je pristojni organ na podlagi informacij, ki jih je predložil upravljavec, zanjo izdal dovoljenje ali jo registriral.

(16)

Za namene nadzora nad emisijami iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak bi bilo treba v tej direktivi določiti mejne vrednosti emisij in zahteve za spremljanje.

(17)

Mejne vrednosti emisij iz Priloge II se ne bi smele uporabljati za srednje velike kurilne naprave na Kanarskih otokih, v francoskih čezmorskih departmajih, na Azorih in na Madeiri, in sicer zaradi tehničnih in logističnih vprašanj, ki so povezana z izolirano lego takšnih naprav. Zadevne države članice bi morale določiti mejne vrednosti emisij za takšne naprave, da bi zmanjšale njihove emisije v zrak ter morebitna tveganja za zdravje ljudi in okolje.

(18)

Da bi obstoječim srednje velikim kurilnim napravam zagotovili dovolj časa za tehnično prilagoditev zahtevam iz te direktive, bi se morale mejne vrednosti emisij za navedene naprave uporabljati po določenem obdobju od datuma začetka uporabe te direktive.

(19)

Da bi upoštevali nekatere posebne okoliščine, ko bi uporaba mejnih vrednosti emisij povzročila nesorazmerno višje stroške v primerjavi z okoljskimi koristmi, bi moralo biti državam članicam omogočeno, da iz doseganja skladnosti z mejnimi vrednostmi, določenimi v tej direktivi, izvzamejo srednje velike kurilne naprave, ki se uporabljajo v nujnih primerih in obratujejo v omejenih obdobjih.

(20)

Ker so obstoječe srednje velike kurilne naprave, ki so del majhnih izdvojenih sistemov ali mikro izdvojenih omrežij, infrastrukturno omejene in ker je treba olajšati njihovo medsebojno povezovanje, bi bilo treba zagotoviti več časa za njihovo prilagoditev mejnim vrednostim emisij iz te direktive.

(21)

Glede na splošne koristi daljinskega ogrevanja, saj prispeva k zmanjšanju domače uporabe goriv, ki povzročajo visoke ravni onesnaženosti zraka, izboljšuje energetsko učinkovitost in zmanjšuje emisije CO2, bi države članice morale imeti možnost, da obstoječim srednje velikim kurilnim napravam, katerih znaten delež proizvedene koristne toplote se uporablja v javnih omrežjih za daljinsko ogrevanje, zagotovijo več časa za prilagoditev mejnim vrednostim emisij iz te direktive.

(22)

Glede na nedavne naložbe v naprave na biomaso, namenjene večji uporabi obnovljivih virov energije, na podlagi katerih so se že zmanjšale emisije onesnaževal, in da bi upoštevali naložbene cikle, ki so s tem povezani, bi države članice morale imeti možnost, da zagotovijo več časa za prilagoditev takih naprav mejnim vrednostim emisij iz te direktive.

(23)

Ker so plinske kompresorske postaje bistvene za zanesljivost in varno obratovanje nacionalnih prenosnih omrežij plina in ker za njihovo nadgrajevanje veljajo posebne omejitve, bi države članice morale imeti možnost, da zagotovijo več časa za prilagoditev srednje velikih kurilnih naprav, ki poganjajo tovrstne postaje, mejnim vrednostim emisij dušikovih oksidov iz te direktive.

(24)

V skladu s členom 193 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ta direktiva državam članicam ne preprečuje ohranitve ali uvedbe strožjih varstvenih ukrepov. Takšni ukrepi bi bili na primer potrebni na območjih, ki niso skladna z mejnimi vrednostmi kakovosti zraka. V teh primerih bi morale države članice pri oblikovanju načrtov za kakovost zraka na podlagi Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) oceniti, ali je treba uporabiti strožje mejne vrednosti emisij od zahtev iz te direktive. Pri teh ocenah bi morale upoštevati izid izmenjave informacij o najboljši uspešnosti zmanjšanja emisij, ki jo je mogoče doseči z najboljšo razpoložljivo in nastajajočo tehnologijo. Komisija bi morala organizirati takšno izmenjavo informacij z državami članicami, zadevnimi industrijskimi panogami, tudi operaterji in ponudniki tehnologije, in nevladnimi organizacijami, tudi tistimi, ki promovirajo varstvo okolja.

(25)

Države članice bi morale zagotoviti, da upravljavec srednje velike kurilne naprave v primeru neskladnosti s to direktivo sprejme potrebne ukrepe. Države članice bi morale vzpostaviti sistem za preverjanje skladnosti srednje velikih kurilnih naprav z zahtevami iz te direktive.

(26)

Da bi zagotovili učinkovito izvajanje in uveljavitev te direktive, bi bilo po možnosti treba inšpekcijske preglede usklajevati s tistimi, ki jih zahteva druga zakonodaja Unije.

(27)

Določbe te direktive glede dostopa do informacij o njenem izvajanju bi bilo treba izvajati tako, da bi zagotovili polni učinek Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(28)

Da bi omejili breme za mala in srednja podjetja, ki upravljajo srednje velike kurilne naprave, bi morale biti upravne obveznosti za upravljavce v zvezi z zagotavljanjem informacij, spremljanjem in poročanjem sorazmerne in bi se morale izogniti podvajanju, hkrati pa bi pristojnemu organu morale omogočiti učinkovito preverjanje skladnosti.

(29)

Da bi zagotovili doslednost in skladnost informacij, ki jih države članice zagotovijo o izvajanju te direktive ter spodbudili izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo, bi morala Komisija ob pomoči Evropske agencije za okolje razviti elektronsko orodje za poročanje, ki bi bilo državam članicam na voljo tudi za notranjo uporabo za nacionalno poročanje in upravljanje podatkov.

(30)

Komisija bi morala na podlagi najnovejše tehnologije oceniti, ali je treba spremeniti mejne vrednosti emisij iz Priloge II za nove srednje velike kurilne naprave. V zvezi s tem bi morala Komisija tudi preučiti potrebo po določitvi posameznih mejnih vrednosti emisij za druga onesnaževala, na primer ogljikov monoksid, in morebitnih minimalnih standardov energetske učinkovitosti.

(31)

Zaradi prilagajanja znanstvenemu in tehničnemu napredku bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za prilagoditev določb o oceni skladnosti iz točke 2 dela 2 Priloge III. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(32)

Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te direktive ter poenostavili in racionalizirali obveznosti držav članic za poročanje, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede določitve tehnične oblike poročanja. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(33)

Ker ciljev te direktive, to je izboljšanje kakovosti okolja in zdravja ljudi, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njunega obsega in učinkov lažje dosežeta na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(34)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Zlasti naj bi zagotovila uporabo člena 37 Listine o varstvu okolja.

(35)

Države članice so se v skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (11) zavezale, da bodo v upravičenih primerih uradnemu obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile en ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičeno –