Člen 6 Mejne vrednosti emisij

1.   Brez poseganja v Poglavje II Direktive 2010/75/EU se mejne vrednosti emisij iz Priloge II k tej direktivi uporabljajo za srednje velike kurilne naprave, kadar je to ustrezno.

Mejne vrednosti emisij iz Priloge II se ne uporabljajo za srednje velike kurilne naprave na Kanarskih otokih, v francoskih čezmorskih departmajih, na Azorih in na Madeiri. Zadevne države članice določijo mejne vrednosti emisij za te naprave, da bi zmanjšale njihove emisije v zrak ter morebitna tveganja za zdravje ljudi in okolje.

2.   Od 1. januarja 2025 emisije SO2, NOx in prahu v zrak iz obstoječe srednje velike kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo, ki je večja od 5 MW, ne smejo presegati mejnih vrednosti emisij iz preglednic 2 in 3 dela 1 Priloge II.

Od 1. januarja 2030 emisije SO2, NOx in prahu v zrak iz obstoječe srednje velike kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo, ki je enaka ali manjša od 5 MW, ne smejo presegati mejnih vrednosti emisij iz preglednic 1 in 3 dela 1 Priloge II.

3.   Države članice lahko iz doseganja skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij iz preglednic 1, 2 in 3 dela 1 Priloge II izvzamejo obstoječe srednje velike kurilne naprave, ki ne obratujejo več kot 500 obratovalnih ur na leto v tekočem povprečju petih let.

Države članice lahko podaljšajo omejitev iz prvega pododstavka na 1 000 obratovalnih ur v naslednjih nujnih primerih ali izrednih okoliščinah:

V vseh primerih iz tega odstavka se za naprave, ki uporabljajo trdna goriva, uporablja mejna vrednost emisij prahu 200 mg/Nm3.

4.   Od 1. januarja 2030 se za obstoječe srednje velike kurilne naprave, ki so del majhnega in mikro izdvojenega omrežja, upoštevajo mejne vrednosti emisij iz preglednic 1, 2 in 3 dela 1 Priloge II.

5.   Do 1. januarja 2030 lahko države članice izvzamejo obstoječe srednje velike kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo, ki je večja od 5 MW, iz doseganja skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij iz Priloge II, če je vsaj 50 % proizvedene koristne toplote naprave v tekočem povprečju petih let dobavljene javnemu omrežju za daljinsko ogrevanje v obliki pare ali vroče vode. V primeru takega izvzetja mejne vrednosti emisij, ki jih določi pristojni organ, ne smejo presegati 1 100 mg/Nm3 za SO2 in 150 mg/Nm3 za prah.

Do 1. januarja 2030 lahko države članice izvzamejo srednje velike kurilne naprave, ki kot glavno gorivo uporabljajo trdno biomaso in se nahajajo na območjih, kjer je v skladu z ocenami iz Direktive 2008/50/ES zagotovljena skladnost z mejnimi vrednostmi iz navedene direktive, iz doseganja skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij prahu iz Priloge II k tej direktivi. V primeru takega izvzetja mejne vrednosti emisij, ki jih določi pristojni organ, ne smejo presegati 150 mg/Nm3 za prah.

Pristojni organ v vsakem primeru zagotovi, da se ne povzroči znatno onesnaženje in da se doseže visoka raven varstva okolja na splošno.

6.   Do 1. januarja 2030 se lahko srednje velike kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo, ki je večja od 5 MW, ki se uporabljajo za pogon plinskih kompresorskih postaj, potrebnih za zagotavljanje zaščite in varnosti nacionalnih prenosnih sistemov plina, izvzamejo iz doseganja skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij NOx iz preglednice 3 dela 1 Priloge II.

7.   Od 20. decembra 2018 emisije SO2, NOx in prahu iz nove srednje velike kurilne naprave v zrak ne smejo presegati mejnih vrednosti emisij iz dela 2 Priloge II.

8.   Države članice lahko iz doseganja skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij iz dela 2 Priloge II izvzamejo nove srednje velike kurilne naprave, ki ne obratujejo več kot 500 obratovalnih ur na leto v tekočem povprečju treh let. V primeru takega izvzetja se za naprave, ki uporabljajo trdna goriva, uporablja mejna vrednost emisij prahu 100 mg/Nm3.

9.   Na območjih ali delih območij, ki ne dosegajo skladnosti z mejnimi vrednostmi kakovosti zraka iz Direktive 2008/50/ES, države članice za posamezne srednje velike kurilne naprave na teh območjih ali delih območij pri oblikovanju načrtov za kakovost zraka iz člena 23 Direktive 2008/50/ES ocenijo, ali je treba uporabiti strožje mejne vrednosti emisij od določenih v tej direktivi, in pri tem upoštevajo rezultate izmenjave informacij iz odstavka 10 tega člena, pod pogojem, da bi uporaba strožjih mejnih vrednosti dejansko pripomogla k opaznemu izboljšanju kakovosti zraka.

10.   Komisija organizira izmenjavo informacij z državami članicami, zadevnimi industrijskimi panogami in nevladnimi organizacijami o ravneh emisij, ki jih je mogoče doseči z najboljšo razpoložljivo in nastajajočo tehnologijo, in s tem povezanih stroških.

Komisija rezultate izmenjave informacij objavi.

11.   Pristojni organ lahko za obdobje največ šestih mesecev odobri odstopanje od obveznosti doseganja skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij iz odstavkov 2 in 7 za SO2 za srednje veliko kurilno napravo, ki navadno uporablja gorivo z nizko vsebnostjo žvepla, kadar upravljavec ne more dosegati skladnosti s temi mejnimi vrednostmi emisij zaradi motenj v dobavi goriva z nizko vsebnostjo žvepla, ki so posledica resnega pomanjkanja.

Države članice Komisijo v roku enega meseca obvestijo o vsakem odstopanju, odobrenem v skladu s prvim pododstavkom.

12.   Pristojni organ lahko odobri odstopanje od doseganja skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij iz odstavkov 2 in 7, kadar mora srednje velika kurilna naprava, ki uporablja samo plinasto gorivo, zaradi nenadne prekinitve v dobavi plina izjemoma uporabiti druga goriva in bi zato morala biti opremljena s sekundarno opremo za zmanjšanje emisij. Obdobje, za katerega se takšno odstopanje odobri, ne sme presegati desetih dni, razen če upravljavec pristojnemu organu izkaže, da je daljše obdobje upravičeno.

Države članice Komisijo v roku enega meseca obvestijo o vsakem odstopanju, odobrenem v skladu s prvim pododstavkom.

13.   Če srednje velika kurilna naprava hkrati uporablja dve ali več goriv, se mejna vrednost emisij za vsako onesnaževalo izračuna tako, da se: