IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 620/2014 z dne 4. junija 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z izmenjavo informacij med pristojnimi organi matičnih držav članic in držav članic gostiteljic v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (Besedilo velja za EGP)

(1)

Za zagotovitev učinkovitega in pravočasnega sodelovanja med pristojnimi organi matičnih držav članic in držav članic gostiteljic bi morala biti izmenjava informacij dvosmerna, in sicer v okviru ustreznih nadzornih pristojnosti navedenih organov. Zato bi bilo treba določiti standardne obrazce, predloge in operativne postopke, vključno s časovnimi okviri, za izmenjavo informacij v času rednega poslovanja in likvidnostnih težav. Določiti bi bilo treba tudi usklajeno pogostost izmenjave in skrajne roke za predložitev informacij, ki se izmenjujejo redno, pri čemer bi bilo treba določiti, katere informacije je treba izmenjati dvakrat ali enkrat letno. Da se zagotovi izmenjava čim novejših informacij, bi si morali pristojni organi kljub temu izmenjati informacije takoj, ko je to izvedljivo, in ne bi smeli čakati do izteka skrajnih rokov za predložitev.

(2)

Brez poseganja v postopke za izmenjavo standardnih informacij iz te uredbe bi se morali pristojni organi matičnih držav članic ali držav članic gostiteljic brez nepotrebnega odlašanja medsebojno obveščati o vseh okoliščinah, ki bi lahko vplivale na finančno stabilnost ali delovanje podružnice, ter zagotoviti vse bistvene in pomembne informacije v zvezi s temi okoliščinami.

(3)

Zaradi razlik v velikosti, kompleksnosti in pomembnosti podružnic, ki poslujejo v državah članicah gostiteljicah, je pomembno, da se pri izmenjavi informacij upošteva načelo sorazmernosti. Tako bi se morala potreba po večjem obsegu informacij za pristojne organe držav članic gostiteljic, ki so odgovorni za podružnice, opredeljene kot pomembne v skladu s členom 51 Direktive 2013/36/EU, upoštevati pri obrazcih in predlogah, ki se uporabljajo za izmenjavo teh informacij, ter pogostosti njihove izmenjave.

(4)

Da se zagotovi učinkovit prenos informacij zadevnim osebam in zaupnost informacij, bi morali pristojni organi vzpostaviti, si izmenjati ter redno posodabljati seznam kontaktnih oseb.

(5)

Izmenjava informacij med pristojnimi organi matičnih držav članic in držav članic gostiteljic ni omejena na vrste informacij iz člena 50 Direktive 2013/36/EU in s tem na vrste informacij iz te uredbe. Direktiva 2013/36/EU vsebuje določbe o izmenjavi informacij v zvezi s preverjanjem podružnic na kraju samem, uradnem obveščanju glede uveljavljanja svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev ter ukrepi, vključno s previdnostnimi ukrepi, ki jih sprejmejo pristojni organi v zvezi s podružnicami in njihovimi nadrejenimi osebami. Ta uredba zato ne bi smela določati zahtev glede izmenjave informacij na teh področjih.

(6)

Standardni obrazci, predloge in postopki bi morali obravnavati tudi izmenjave informacij v zvezi z opravljanjem dejavnosti v državi članici gostiteljici v obliki zagotavljanja čezmejnih storitev.

(7)

Zaradi narave čezmejnih storitev se pristojni organi držav članic gostiteljic soočajo s pomanjkanjem informacij o poslih, ki se izvajajo na območju njihove pristojnosti, zato je določitev postopkov za izmenjavo informacij bistvena za ohranitev finančne stabilnosti in spremljanje pogojev za izdajanje dovoljenj, zlasti spremljanje, ali institucija opravlja storitve v skladu s predloženimi uradnimi obvestili. Kljub pomembnosti takih informacij bi bilo treba ob upoštevanju potrebe po preprečevanju možne obremenitve pri njihovem zbiranju in pošiljanju vsem pristojnim organom držav članic gostiteljic informacije namesto redne izmenjave zagotoviti na zahtevo pristojnih organov držav članic gostiteljic.

(8)

Ob upoštevanju dejstva, da je vrsta informacij, ki se izmenjujejo med pristojnimi organi, opredeljena v Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 524/2014 (2), bi bilo treba to uredbo šteti za neločljivo povezano z Delegirano uredbo (EU) št. 524/2014.

(9)

Ta uredba temelji na osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA).

(10)

EBA je opravila odprta javna posvetovanja o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analizirala morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –